Osredotočiti se na bistveno

Jezus je obiskal dom dveh sester z imenom Marija in Marta. Sestri sta ga lepo sprejeli in vemo, da mu je Marta z ljubeznijo stregla, Marija pa je “sedla h Gospodovim nogam in poslušala njegovo besedo” (Lk 10,39). Jezus je Marti na njeno pritoževanje čez sestro Marijo dejal: “Marta, Marta, skrbi in vznemirja te veliko stvari, a le eno je potrebno.” (Lk 10,41-42) Marta je naredila napako, ker se ni osredotočila na Kristusa. Marija pa se je osredotočila na Jezusa in na poslušanje njegove besede. Kristus je dejal, da je Marija izbrala “boljši del”.

Živel je mož, ki bi rad ženi dokazal svojo ljubezen. Povzpel se je na najvišje gore in se spustil v globine najglobljih morij. Ko se je vrnil s teh podvigov, žene ni našel v hiši, odšla je, ker ga ni bilo nikoli doma. 

Oče je vsak večer, ko je prišel iz službe, šel na sprehod s svojo najstniško hčerko. V njeni družbi mu je bilo lepo. Kar naenkrat pa je hčerka skoraj vsak dan našla kakšen izgovor, da ji ni bilo treba na sprehod. Prizadelo ga je, a ni nič rekel. Ko je prišel njegov rojstni dan, mu je hčerka podarila pulover, ki ga je sama spletla. Oče je tedaj spoznal, da ga je pletla tisti čas, ko je šel on na sprehod. Rekel ji je: “Draga Marta, zelo cenim tvoje darilo, toda tvoje družbe med sprehodom sem še veliko bolj vesel. Pulover lahko kupim v vsaki trgovini, tebe pa ne morem.”

Zgodba nam lepo govori, da ljudje potrebujejo družbo, potrebujejo nekoga, ki jih bo poslušal, jih jemal zares. Bolj kot vsa darila je dragocena ljubeča bližina ljudi. Tudi Kristusu je bilo všeč Marijino poslušanje in njena bližina. Zato potrebujemo Marijino rešitev. Ta je v poslušanju in bližini drugemu. 

Jezus nam govori, da moramo v svojem življenju najti ravnovesje med molitvijo, delom, razvedrilom in počitkom. Redovniki v samostanih so osem ur namenili molitvi, osem ur delu, osem ur počitku. 

To, kar je delala Marta, je bilo dobro, toda to, kar je delala Marija, je bilo boljše (prim. Lk 10,42). Boljši je čas, ki ga preživimo z Jezusom. Za stvari velja, da obstaja njihova dobra, boljša in najboljša plat. Mi se pogosto zadovoljimo z dobrim. Težiti moramo za boljšim in celo najboljšim. Vemo, da je dobro, če gredo ljudje k maši za velike praznike, boljše je, če gredo večkrat, najboljše pa je, če hodijo redno, vsako nedeljo. Jezus ni rekel, da to, kar je Marta naredila, ni dobro. Ne, le za Marijo je uporabil primernik: boljše. Tudi dejanje Marte je bilo dobro, a Marijino je bilo boljše. 

Pomemben je tesen, zaupan odnos z Bogom. Ne smemo dopustiti, da se okužimo z Martinim sindromom, ampak da se oklenemo Marijine rešitve. V vsakdanjem življenju nas ne smejo vznemirjati stvari, ki niso zares potrebne, ampak se moramo osredotočiti na bistvene stvari: poslušati Kristusa in njegovo besedo ter po njej živeti. 

Zgodba za navdih 

Današnji evangelij govori o pomembnosti poslušanja in o tem, da potrebujemo ob sebi človeka, ki nas posluša. 

Poslušati 

Pred davnimi časi sta na Kitajskem živela dva prijatelja. Prvi je odlično igral harfo, drugi pa ga je zelo pozorno poslušal. Ko je prvi igral in pel pesem o gori, je drugi dejal: “Vidim goro, kakor da stoji pred mano.” Ko je prvi igral o potoku, je ta, ki je poslušal, dejal: “Slišim, kako teče voda po skalah!”
Nekega dne je tisti, ki je poslušal, zbolel in umrl … Njegov prijatelj je pretrgal strune na harfi in je nehal igrati. Ni več imel poslušalca.
Veseli in srečni smo samo, če smo nekomu dragoceni in potrebni.

Zgodbe kažejo novo pot, 37.