105. obletnica požiga Narodnega doma - ob spominu na preteklost delo za prihodnost
13. julija 1920 so italijanske fašistične in nacionalistične skupine napadle in požgale Narodni dom v Trstu. Ta je pred požigom bil osrednja kulturna ustanova Slovencev v mestu. Med delovanjem je najpomembnejši simbol slovenske kulturne, gospodarske in politične dejavnosti v Trstu gostil številne slovenske organizacije, imel je tudi hotel, kavarno, hranilnico in dvorano. Minuli konec tedna, v petek, 11. julija, je potekala spominska svečanost ob 105. obletnici požiga Narodnega doma. Dogodek so v preddverju stavbe priredili Fundacija Narodni dom, Slovenska kulturno-gospodarska zveza, Svet slovenskih organizacij in stranka Slovenska skupnost.
Občinstvo je na krajši, a občuteni svečanosti nagovoril podpredsednik Fundacije Narodni dom Walter Coren. Poleg njega in drugih uglednih gostov so bili na dogodku prisotni tudi predsednica SKGZ Ksenija Dobrila, predsednik SSO Walter Bandelj, konzul Republike Slovenije v Trstu Gregor Šuc, senatorka Italijanske Republike Tatjana Rojc ter deželni svetnik Marko Pisani. Govor podpredsednika je z glasbo uvedla gojenka Glasbene matice, flavtistka Katerina Bajc iz razreda profesorice Sare Bembi. Uvodoma je podpredsednik Coren pojasnil, da nameravajo ob koncu leta prirediti večji dogodek, namenjen spominu na gledališko dejavnost, ki je pred leti živela v teh prostorih.
V nadaljevanju je spomnil, da je bila palača Narodnega doma zgrajena leta 1904 po načrtih arhitekta Maksa Fabianija in je predstavljala osrednji slovenski center v mestnem središču. Za tisti čas je bila zelo moderna in tehnično funkcionalna struktura, saj so bili v njem poleg sedežev številnih slovenskih društev še banka, hotel Balkan, kavarna, Slovenska čitalnica in gledališče ter še marsikaj. 13. julija 1920 pa je v večernih urah prišlo do požiga in popolnega uničenja Narodnega doma, do katerega je zakorakala sovražna množica pod vodstvom organiziranih fašističnih skupin. Kljub posegu gasilcev je palača gorela do naslednjega jutra, je spomnil Coren.
O tragičnih dogodkih sta v svojih knjigah pisala zgodovinarja Klabjan in Bajc in v svoje zapise vključila tudi pričevanja nekaterih tujih državljanov. Tak primer je pričevanje češkoslovaškega pristaniškega kapitana Wurdacka, ki je spremljal celotno dogajanje iz bližnje ulice in povedal, da je zbrana množica kričala: “Zažgite dom!” Med gosti hotela je takrat bil tudi znani Slovenec dr. Hugo Roblek, ki je ob skoku iz okna goreče stavbe izgubil življenje, star je bil komaj 48 let. Poročanje o dogajanju, je poudaril Coren, je bilo v časopisu Il Piccolo čisto protislovno, ravno tako pričevanja, ki so jih zbirale tedanje oblasti, ki niso izsledile in kaznovale odgovornih za tragični požig. “Požig Narodnega doma je povzročil ogromno materialno in moralno škodo v prvi vrsti za slovensko skupnost, a tudi za celotni Trst,” je še poudaril govornik.
Ob letošnji 80-letnici osvoboditve se je Coren navezal tudi na vsestranski pomen 3. člena ustave in dejal, da so najvišji organi večkrat podčrtali neodtujljivo pravico pripadnikov slovenske manjšine, da uporabljajo materni jezik v odnosih z oblastmi. V zvezi s tem je Dežela FJK izdala že številne ukrepe za zaščito slovenske manjšine, italijanski parlament pa je leta 2001 odobril okvirni zaščitni zakon za slovensko manjšino. Sto let po požigu je bil podpisan dogovor za postopno vrnitev Narodnega doma, k čemur sta leta 2020 prispevala tudi predsednik Republike Italije Mattarella in predsednik Republike Slovenije Pahor.
Ob koncu se je Walter Coren prisrčno zahvalil prejšnjemu odboru Fundacije Narodni dom za vse opravljeno delo. Prenovljeni odbor se zaveda, da jih v naslednjih mesecih in letih čakajo pomembni izzivi. “Pri delovanju sta potrebni čim večja enotnost in širša ter prožna participacija; vsak utemeljen predlog bo dobrodošel, in to v prepričanju, da današnje delo gotovo ni namenjeno nam, ampak najmlajšim in bodočim generacijam,” je sklenil Walter Coren.
Ob koncu spominske svečanosti so na pročelje stavbe položili vence predstavniki številnih političnih, krovnih in civilnih organizacij.
