Opravljanje duhovnikov ali molitev zanje?

Prvo berilo na praznik apostolov Petra in Pavla opisuje, kako je kralj Herod preganjal člane prve Cerkve: “Herod je mučil nekatere izmed udov Cerkve … Ko je pa videl, da je to Judom všeč, je dal zgrabiti še Petra.” (Apd 12,1-3) Zanimivo, že pred dva tisoč leti je bilo ljudem všeč, če preganjajo Cerkev. Herod je bil oblastnik, politik in je delal, kar je večini ljudi všeč, ni delal, kar je prav, in ni iskal resnice.

Tudi danes je podobno. Tudi današnji politiki so ugotovili, da je ljudem (volivcem) všeč, če preganjajo Cerkev. Ni jim treba napisati dobrega programa, kako bodo razvili gospodarstvo, da bo v korist vsem ljudem, kako bodo rešili zdravstvo, kako izboljšali šolstvo in prometne zveze … Nič. Dovolj jim je, da obljubijo, da bodo preganjali Cerkev, da jo bodo obdavčili, kakor da do sedaj ni bila, obljubijo, da ji bodo odvzeli pravice in imeli bodo takoj dovolj glasov, da bodo prišli v parlament, kjer ne bodo delali v korist ljudi in za skupno dobro. 

Dalje pravi berilo, da je bilo to “v dneh opersnikov” (Apd 12,3), kar pomeni, da je bilo pred praznikom velike noči. Bodite pozorni. Tudi danes je podobno. Največ poročanj medijev o škandalih v Cerkvi je pred prazniki. Osebno se bojim praznikov, ker vem, da bo prav pred njimi prišlo do poročanja o nekem škandalu. Da bi nam pokvarili praznik?

Toda avtoritarnemu oblastniku Herodu ni bilo dovolj, da je preganjal vernike. Treba je bilo udariti po voditelju Cerkve, Petru (prim. Apd 12,3). Avtoritarni režimi, pa ne samo ti, radi udarijo po pastirjih Cerkve. Po škofih in duhovnikih. Tako so na Primorskem slovenske duhovnike in škofe preganjali fašisti, na Gorenjskem in Štajerskem nacisti. Po vojni pa vse komunisti.

Kakšen je bil odziv prve Cerkve na preganjanje? Kaj je naredila, ko se je njihov voditelj znašel v ječi? “Cerkev pa je zanj neprenehoma molila k Bogu!” pravijo Apostolska dela. Cerkev ob preganjanju svojih predstojnikov pomnoži molitev. In kakšen je danes odziv mnogih ljudi na preganjanje in stisko svojih pastirjev? Običajno govorijo o napakah škofov in duhovnikov. Jih opravljajo in celo obrekujejo. Bolj kakor so daleč od Cerkve, bolj slabo govorijo o duhovnikih. Več kot imajo sami napak, več jih najdejo na duhovnikih. “Neprenehoma moliti!” je izredno jasno sporočilo tudi za naše krščanske skupnosti ob preganjanju Cerkve in njenih pastirjev. 

Sveta apostola Peter in Pavel sta bila popolnoma različna. Pavel izjemno izobražen, Peter preprost ribič. Peter najprej oznanja evangelij Judom, Pavel vsem narodom. Običajno so razlike med ljudmi temelj za prepir ali zavidanje. Pri njima je bilo drugače. Prvaka apostolov sta se zelo dobro dopolnjevala z darovi, ki sta jih prejela. Tudi v današnji Cerkvi naj ne bo rivalstva in zavidanja, saj je v Cerkvi prostora za vse, vsak se lahko vključi vanjo z darovi, ki jih je prejel, in z njimi gradi Cerkev.

Za navdih

Župnik ne dela nikoli prav

Na praznik sv. Petra in Pavla škofje običajno posvečajo duhovnike. Ob spominu na mašniška posvečenja predlagam v premišljevanje besedilo z naslovom Župnik ne dela nikoli prav.

Če župnik malo dlje pridiga, govorijo: ne zna končati.

Če je kratek, se ni dovolj pripravil.

Če povzdigne glas ali kaj pribija, samo kriči in vpije.

Če govori mirno, ga ni mogoče razumeti.

Če govori resnico, je prezahteven.

Če govori blago, se ne upa izpostaviti.

Če gre zdoma, je vedno na cesti.

Če ne gre nikamor, samo doma čepi.

Če hodi na obiske, ga ni nikoli doma.

Če ostaja v župnišču, ne mara na obiske.

Če govori o denarju, mu gre le za plačilo.

Če o denarju molči, je slab gospodar.

Če pripravlja župnijska praznovanja, bi samo komandiral.

Če ničesar ne pripravlja, je zaradi njega župnija mrtva.

Če si za ljudi vzame čas, ne zna nehati.

Če se mu mudi, ne zna poslušati.

Če točno začne mašo, njegova ura prehiteva.

Če minuto zamudi, ga mora ves svet čakati.

Če obnavlja cerkev, zapravlja denar.

Če je ne popravlja, po njegovi krivdi vse propada.

Če moli brevir v cerkvi, razkazuje svojo pobožnost.

Če moli brevir na samem v župnišču, ni nič pobožen.

Če zboli, ne zna paziti nase.

Če je zdrav, ne razume bolnih.

Če je mlad, nima izkušenj.

Če je star, bi že lahko odšel v pokoj.

Če umrje – je spet storil napako, ker ne vemo, kdo ga bo nasledil.

Z duhovniki je res križ, nikoli ne delajo prav.