V Vili Vipolže uradno odprli Čezmejni Martinov krog, 240 kilometrov dolgo pešpot
240,8 kilometra je dolg nov pohodniški izziv, na katerega se lahko prebivalci širšega goriškega območja podamo skoraj z domačega praga. Poteka namreč po krožni čezmejni zanki Hrušica–Col–Predmeja–Ravnica–Grgar–Sveta Gora–Solkan–Sabotin–Šmartno–Medana–Plešivo–Krmin–Medea–Aiello del Friuli–Oglej–San Pier d’Isonzo–Fogliano–Martinščina–Doberdob–Opatje selo–Kostanjevica na Krasu–Trstelj–Branik–Sv. Martin–Vrtovče–Šmarje–Gaberje–Planina–Ajdovščina–Vipava–Hrušica.
Pot je že začrtana in podrobno predstavljena na spletni aplikaciji Outdooractive. Njeni snovalci iz ekipe projekta GoWalking predlagajo 14 etap, ki so tudi podrobneje predstavljene z opisi, zemljevidi in višinskimi razlikami. Seveda pa so na voljo tudi GPX-sledi, s pomočjo katerih je mogoče brez večjih težav slediti pravi poti, ki povsod v naravi še ni označena. Tam, kjer poteka po enaki trasi s katero drugo potjo, npr. Nebeško potjo ali Juliana Trailom, tudi ne bo dodatno označena, saj je sicer raznih oznak v naravi preveč. Predlagane etape so relativno kratke, tako da lahko utrjeni hodci ponekod tudi združijo dve v eno oz. potek pohodniškega podviga prikrojijo svojim željam, tempu in načinu hoje.
Čezmejni Martinov krog, ki je del Velike Evropske kulturne poti Sveta Evrope, je bil za odprtega razglašen 16. aprila v Vili Vipolže, še eno uradno odprtje pa bo v kratkem doživel na Hrušici. Do tja namreč pripelje originalna, starejša in precej daljša mednarodna pot sv. Martina, ki se začne v njegovem rojstnem kraju Szombathelyju na Madžarskem in vodi čez lep kos Evrope do francoskega mesta Tours, kjer je v zrelih letih deloval in tudi umrl. Pot, ki povezuje omenjeni mesti, je dolga 2500 kilometrov, razvejana mreža vseh pridruženih krakov, ki se navezujejo nanjo, pa povezuje kar trinajst držav Evropske unije. Slovenski del Martinove poti je skupaj dolg 550 kilometrov.
V Hrušici se Čezmejni Martinov krog tudi sklene, potem ko čez Trnovski rob in Kras obkroži Vipavsko dolino, prečka pa tudi reko Sočo in popelje skozi zanimive kraje na italijanskem ozemlju. Vila Vipolže pa je bila zaradi bližine Italije in slovensko-italijanskega partnerstva pri projektu GoWalking izbrana za mesto strokovne konference z delovnim srečanjem in odprtjem poti. Kulturne poti: Brezčasni mostovi med ljudmi in kraji je bil naslov srečanja, ki so se ga poleg slovenskih in italijanskih udeležili tudi francoski, madžarski in slovaški gostje, tako ali drugače povezani s potjo sv. Martina.
Po uvodni predstavitvi rezultatov projekta, vključno s kratkim promocijskim filmom in potencialnimi turističnimi paketi, ki so jih na strokovnih delavnicah pomagali razviti turistični delavci in vodniki, je bila na vrsti okrogla miza, namenjena spoznavanju večplastnih pomenov pohodništva kot trajnostnega, zelenega načina obiskovanja območij in krajev, posejanih po njih. Več povabljenih gostov je zbranim spregovorilo o tem, kaj motivira posameznike in skupine, da se podajo na pot, in katere vrednote jih pri tem vodijo. Eden od ciljev pogovora je bil osvetliti hojo ne le kot telesno dejavnost, ampak tudi kot obliko izobraževanja, osebne rasti, spoznavanja prostora in kot priložnost za družbeno povezovanje.
Še posebej zanimivo je bilo prisluhniti predstavnici Cammina San Cristoforo (Camina sv. Krištofa), ki poteka v bližini Pordenona, saj je govorila o tem, kaj se na caminih dogaja otrokom, ki jih v sodelovanju s šolami uspejo pritegniti k hoji. Prvi dan pihajo in nergajo, so tečni, nekateri tudi jezni, razdražljivi. Drugi dan je dan krize, ko so tiho in jim ni povsem jasno, kako in kaj, globoko v njih pa se dogajajo pozitivne spremembe, tretji dan pa so nasmejani in zadovoljni. In med hojo, zanimivo, ne posegajo po telefonih.
Okrogli mizi je sledilo slovesno odprtje nove poti, za tem pa še popoldanska delavnica, na kateri so povabljeni gostje s področja pohodništva in turizma, tudi z mariborske in videmske univerze, soustvarjali smernice za učinkovito upravljanje in promocijo Čezmejnega Martinovega kroga. Ideja dogodka je bila oblikovanje vizije, ki bo v pomoč tudi drugim kulturnim potem.
In če se od besed preusmerimo k dejanjem oz. hoji, ki ima preverjeno blagodejne učinke na človeško telo, pa tudi na počutje in stanje duha, potem velja zapisati, da zahteva celoten Čezmejni Martinov krog v povprečju nekaj manj kot 73 ur hoje, da se na 14 etapah nabere za 6054 metrov vzponov in ravno toliko korakanja navzdol, da je njegova najvišja točka 1266 metrov nad morjem, najnižje pa se spusti do metra nad morsko gladino. Nova pot je začrtana, je tam zunaj, na voljo, v bližini, in če so koga zasrbele pete, se morda kmalu vidimo na kateri od njenih etap.
