Velikonočna misel škofa Henrika na večeru DSI: “Bog z nami, vedno!”

“Veselo Veliko noč!” je tudi v slovenščini voščil tržaški škof Henrik Trevisi, in sicer slovenskim vernikom, ki so mu prisluhnili v ponedeljek, 14. aprila, v Peterlinovi dvorani v Trstu. Velikonočno misel je škof začel z razmišljanjem, da je danes, v tem svetem letu in velikonočnem času pravi trenutek, da upočasnimo ritem in ponovno damo prostor Bogu in njegovi besedi ter se zavemo njegove prisotnosti v našem življenju. “Bog z nami, vedno!” je v slovenščini poudaril Trevisi. “Večkrat živimo, kot da Boga ne bi bilo, ga zapiramo v bogoslužje in liturgijo, kar lahko privede do folklore, do besed, ki nimajo več topline in se ne dotikajo več srca,” je dejal Trevisi, ki je prepričan, da je jubilej priložnost za sprejem in odkrivanje neskončnega Božjega usmiljenja.

“Vabim vas, da ne zapravite tega svetega tedna. Doživimo ga z vero, odpovejmo se drugim stvarem – a ne upočasnjevanju, ustavljanju, premišljevanju – in spodbudimo tudi svoje drage, naj storijo enako … Verujemo v Boga, ki nikoli ne pozabi na nas, v Jezusa, ki je nosil križ, da se nobenega križa ne bi bali. Vedno se lahko ozremo proti križu z zavestjo, da Jezus dobro pozna naše bolečine in skrbi,” je še povedal Trevisi, ki se je nato osredotočil na pomen in skrivnost Božje tišine oz. molka. Med Jezusovim krstom ob reki Jordan se je iz neba zaslišal Božji glas: “Ti si moj ljubljeni sin!” Zdaj, ko je Jezus na križu, tega glasu ni, Oče molči … Tako se zgodi ob grozotah v našem življenju in v zgodovini naše zemlje – Bog utihne. V tem molku je velika skrivnost.

Ko je Sin ponižan na križu, Bog molči, zato mu Sin zakriči: “Zakaj si me zapustil?”, besede, ki jih tudi mi izrečemo v težkih trenutkih življenja. “Bog pa reši svoje ljudstvo, tako da podari svojega sina. Jezus je Beseda, ki je postala meso, in se zdaj razodeva v svoji polnosti. On je razlaga in razodetje Očeta,” je spomnil Trevisi in poudaril, da nam včasih ne ostane drugega kot tišina in premišljevanje o Božji ljubezni sredi pohujšanja križa – človeške hudobije, krivic, umorjenih nedolžnih, trpljenja … Skrivnost, ki zahteva, da se upočasnimo, da smo vključeni v tisto dogajanje na oltarju in se združimo z ljubeznijo Kristusa – in prav tukaj najdemo temelj našega upanja, kar je tudi tema jubileja, je še spomnil tržaški škof in dodal: “Skrivnost, ki jo je treba častiti, premišljevati, živeti. Le če najprej stopimo skozi to tišino, bomo lahko zajecljali kakšno besedo tolažbe – a šele potem, ko bomo poslušali Očetovo molčanje in videli tisto Besedo, ki je postala meso. Bog se pred ničemer ne ustavi, ljubi nas in nas želi rešiti. Verovati kljub zlu in krivicam, ki nas udarjajo – tako kot so udarile Kristusa. Verjeti v Boga in se ljubiti kot bratje, tako kot nas je naučil Kristus. Kljub grozotam mi nadaljujemo z upanjem, krščanski odgovor je upanje!”

Trevisi je navajal sv. Avguština, ki je rekel, da ima upanje dva sinova, ogorčenje in pogum. Ogorčenje nam omogoča, da jasno razlikujemo med dobrim in slabim, pravico in nepravico, resnico in lažjo. Bog nam daje pogum vere in moč, da lahko stvari spremenimo na bolje. Jubilej je romarska pot, korajžno moramo ostati na tej poti in hoditi z upanjem, da je Bog vedno z nami. “Upanje nam omogoča, da zremo v prihodnost in se ne vdamo zlu, ki je med nami, da celo ne postanemo njegovi pajdaši ali ciniki. Rešitve nimamo v žepu … Bog pa nam lahko pomaga. Upanje ni iluzija, ampak strma pot, na kateri sta potrebna ogorčenost in pogum. Krščanski cilj je polnost nebeškega kraljestva, medtem pa nas Bog nagovarja, naj z njim prehodimo pot zemeljskega življenja, in mi ne smemo opustiti tega poslanstva oz. odgovornosti. To je naše pričevanje vere, to je Velika noč,” je Trevisi sklenil velikonočno misel.

Tržaški škof Henrik Trevisi se je pred ponedeljkovim večerom Društva slovenskih izobražencev srečal s predstavniki društev, ki delujejo pod okriljem Slovenske prosvete in domujejo v prostorih na Ulici Donizetti. Škofa je sprejel predsednik SP Tomaž Simčič, ki mu je predstavil delovanje in poslanstvo Slovenske prosvete, nato pa so tudi drugi predstavniki posameznih društev na kratko predstavili svojo razvejano dejavnost. Škofa so nagovorili Martin Brecelj za DSI, Manica Maver za Radijski oder, Anka Peterlin za Slovenski kulturni klub, Ksenija Kosmač za MOSP, Ivo Jevnikar za Knjižnico Dušana Černeta in založbo Mladika, Marjan Jevnikar za zadrugo Slovenski dom, Eva Fičur za Slavistično društvo Trst-Gorica-Videm, Rossana Paliaga za ZCPZ Trst, Marijan Kravos za Slovensko Vincencijevo konferenco in Danijel Devetak kot urednik Novega glasa. Škof si je tudi ogledal posamezne sedeže društev in pobliže spoznal, kako poteka njihovo delo.