Slovenska Jakobova pot - čudež sv. Jakoba st., apostola
Arheologi so med leti 1945-1949 odkrili, da Kompostela nekoč ni bila sredi polja, saj so ob izkopavanjih naleteli na kanalizacijo, terme, hiše in svetišča iz 2. st. pred Kristusom. Glede na dostopne podatke sklepamo, da je tu nekoč stalo mesto Asegonija. V 5. ali 6. st. so Suebi, Vizigoti in Alani, ki so pripadali arijanizmu, opustošili mesto in ga izbrisali oziroma prekrili s plastjo gline. Grob apostola Jakoba je bil ponovno odkrit l. 814. Takrat so se iz cele Evrope začela romanja na njegov grob, začele so nastajati romarske poti. Arheološka odkritja pa potrjujejo, da so na tem mestu častili sv. Jakoba že veliko prej, že pred uničenjem Asegonije. Sedanja cerkev sv. Jakoba je sezidana nad grobom sv. Jakoba – sicer je ne bi zidali na tem mestu, kjer teren visi, kar je gotovo povzročilo veliko preglavic pri gradnji in podražilo gradnjo mogočne cerkve.
Sv. Jakob st., Zebedejev in Salomin sin, je bil skupaj s svojim bratom Janezom med prvimi Jezusovimi učenci in se v Novi zavezi omenja med prvimi tremi apostoli. S svojimi očmi je videl veliko Jezusovih čudežev, npr. obuditev Jairove hčere (Mr 5,35-43). Bil je deležen Jezusovega spremenjenja na gori (Mt 17,1-13). Prisoten je bil na vrtu Getsemani, ko je Jezus potil krvavi pot (Mt 26,36-46). Jezus sam je rekel, da bodo učenci v njegovem imenu delali še večje čudeže, kot jih je delal on sam. Po Jakobovih poteh romamo tudi Slovenci in na njegovem grobu v Komposteli izrekamo prošnje. Prepričan sem, da je Slovenska Jakobova pot čudež, ki nam ga je izprosil apostol Jakob. Slovenska Jakobova pot ne pomeni le z rumenimi školjkami označene poti, ampak tudi romanja po njej, v društvo in bratovščino organizirane romarje in njihove mnogovrstne dejavnosti ter snovno in nesnovno kulturno dediščino, ki jo ta pot poraja.
V določenem trenutku hoje za Jezusom sta brata Janez in Jakob hotela imeti, glede na ostale apostole, primat. Jezus je apostole poklical k sebi in jim rekel: “Veste, da vladarji gospodujejo nad narodi in da jim velikaši vladajo. Med vami pa naj ne bo tako, ampak kdor hoče postati med vami velik, naj bo vaš strežnik, in kdor hoče biti med vami prvi, naj bo vaš služabnik, tako kot tudi Sin človekov ni prišel, da bi mu stregli, ampak da bi stregel in dal svoje življenje v odkupnino za mnoge” (Prim. Mt 20,5-28).
Sv. Jakob je Jezusove besede upošteval. To lahko razberemo iz izročila, ki pravi, da je evangelij ponesel na Iberijski polotok – na “konec sveta” (saj takrat Amerika še ni bila odkrita) in iz tega, da je okoli l. 44 v Jeruzalemu, kot prvi med apostoli, umrl mučeniške smrti (Apd 12,1-3). Tudi Slovenska Jakobova pot ni namenjena sama sebi, temveč je v službi ljudi, na razpolago romarjem in pripomoček na romanju proti dokončnemu cilju našega življenja.
Romanja poznajo tudi druge religije. Kristjani so romali že v prvih stoletjih krščanstva. Trije najpomembnejši romarski cilji so bili: Sveta dežela (Jeruzalem, Betlehem, Nazaret); Rim (Roma) – od tu besedi “romar” in romanje – ter Kompostela (od 9. st. naprej). Mnogo je bilo romarjev in romanj v preteklosti, a tudi kritik na njihov račun ni manjkalo. Seveda so bile določene kritike tudi upravičene, v primerih, ko so se romanja sprevrgla v potepanje, pijančevanje in razvrat, torej v svoje nasprotje. Novi vek je razvrednotil romanja, relikvije, svetnike, procesije, post … Razsvetljenci in humanisti so poudarjali: “moliš lahko doma in v domači župniji”; “pomembnejše od romanj na kraje grobov svetnikov, kjer so njihove kosti, je priporočanje svetnikom, ki so v nebesih”; “bolj kot romanje je pomembno spreobrnjenje srca”. Toda zaradi teh globokoumnih misli in prepričanj človeška srca niso postala plemenitejša in svet ni postal boljši. Pomislimo samo na fašizem, nacizem, ateizem, komunizem, današnje češčenje denarja (moneyteizem) in na sprejemanje zakonov in določanje etike v skladu s človeškimi željami. Človeštvo danes uničuje samo sebe, na kar kažejo: abortus, evtanazija, izenačitev istospolnih zvez z zakonsko zvezo med možem in ženo, poučevanje otrok v duhu teorije spola (ideologija gender), onesnaževanje narave, terorizem … Ni slučajno, da mnogi napovedujejo konec sveta. Morda se bodo tokrat napovedi uresničile: možnosti za to so. Kot da tekmujemo v uničevanju narave in človeka!
Romar roma z nogami, z očmi, možgani in srcem. Že v prejšnjem stoletju so romanja spet postala privlačna. Mnogi so se začeli zavedati globokega pomena romanj, molitve in posta. Novembra leta 1982 je v Santiago poromal Janez Pavel II. “Celotna Evropa se je zbirala okoli sv. Jakoba: Romani, Germani, Kelti, Anglosasi, Slovani”, je poudaril Janez Pavel II. Prav romarji so bili tisti, ki so v Evropi ustvarjali kulturo ter razumeli pomen usmiljenja in osvobajanja. Zaradi romanj so nastajali bolnišnice, zavetišča za romarje, mostovi, samostani, mesta, glasbena in likovna umetnost. Romanja so bila priložnost za medsebojno spoznavanje in pretok idej.
Pozdrav “Ultreia”! (naprej, preko) in odgovor: “Suseia” (više, kvišku) sporočata bistvo romanja in postavljata kriterij za razlikovanje med romarjem in turistom, med romarjem in trgovskim potnikom. Romanje je prelom z vsakdanjim življenjem in ustaljenimi navadami. Je čas za odkrivanje samega sebe in čas za srečanje s Skrivnostjo. Kdo sem? Kdo je Nevidni in kako se lahko srečam z Njim? Krščanstvo ni v prvi vrsti filozofski sistem in moralni nauk. Je dogodek, je Jezus Kristus in srečanje z Njim, je “bogočloveškost”. Romar se želi srečati z Bogom in Boga prosi za pomoč, išče smisel bivanja, išče svoj obraz, skuša obvladati svoje čute, priznava svoje meje, dela pokoro za svoje grehe in za grehe drugih, stopa na pot osvobajanja in spreobrnjenja. Za to pa si je potrebno vzeti čas in oditi v puščavo. Mi pa bi pogosto radi dosegli cilj na hitro, s pritiskom na gumb, zgolj v mislih ali v virtualni resničnosti.
Tako kot je nekoč obstajalo mesto Asegonija, je na ozemlju današnje Slovenije v srednjem veku že obstajala tudi Jakobova pot. Slovenska Jakobova pot je čudež, je dar “neba” in ne zgolj rezultat človeških prizadevanj. Milost pa prihaja do nas preko krščanske skupnosti in preko konkretnih ljudi. Veliko ljudi je zaslužnih za ponovno vzpostavitev Slovenske Jakobove poti. Veliko človeškega truda stoji za tem čudežem, ki ga občudujejo Jakobovi romarji po vsej Evropi. Še več, čudež je prepoznaven v svetovnem merilu. Prva, ki jima gre zahvala, orodje v Božjih rokah in izbrana za služabnika Slovenske Jakobove poti, sta zakonca Metodij in Marjeta Rigler. Hvala vama, uboga reveža! Dragi Metodij in draga Marjeta, Bogu hvala za vaju, za vajino dolgoletno romanje, za zgled požrtvovalnega služenja. Čestitke ob zasluženem sprejemu v špansko Nad Bratovščino sv. Jakoba!
Sveti Jakob, naš nebeški zaščitnik, ohranjaj, utrjuj in poživljaj Slovensko Jakobovo pot!
Bogdan Vidmar
(Iz priloge Bodi človek! 20.08.2015)
Romanje v KomposteloPreberi tudi
Kristjani in družba
