Znamenje pravih Kristusovih učencev

Nekateri ljudje so navijači določenega športnega kluba ali feni določene glasbene skupine in se identificirajo z njimi. Nosijo njihove majice, šale, včasih celo uniforme … Tudi Kristus želi, da bi se identificirali z njim in njegovim moštvom. Ker v njegovem času niso poznali majic, šalov in drugega propagandnega materiala, je svojim sledilcem priporočal preprosto prepoznavno sredstvo. Dejal je, da bodo ljudje vedeli, da smo njegovi učenci, če se bomo ljubili med seboj. Ne potrebujemo posebnih drugih znamenj, znamenje naše identifikacije je naša medsebojna ljubezen, saj pravi: “Po tem bodo vsi spoznali, da ste moji učenci, če boste imeli med seboj ljubezen.” (Jn 13,35)

O ljubezni je lahko govoriti, razpravljati in pisati, veliko težje jo je živeti. Da je ljubiti težko, ve mati, ki vstaja ponoči, da streže bolnemu otroku. Ve bolniška strežnica, ki skrbi za bolnike, misijonar, ki se žrtvuje za ljudi v daljni deželi … Ljubi oče, ki dela več kot osem ur, da vzdržuje družino. Znamenje Božje ljubezni so sodelavci Karitas, ki nesebično pomagajo potrebnim. Lahko je govoriti o ljubezni, težko pa je ljubezen živeti v medsebojnih odnosih.

Sin se je vrnil domov iz vietnamske vojne. Iz San Francisca je telefoniral staršem.

“Oče, prihajam domov in bi te prosil za uslugo. S seboj bi pripeljal prijatelja.”

“Seveda,” je odvrnil oče, “zelo radi bi se srečali z njim.”

“Toda moram ti povedati še nekaj,” je nadaljeval sin. “Med boji je bil težko ranjen. Stopil je na mino in izgubil je eno roko in nogo. Sedaj nima kam iti. Zato bi rad videl, da bi poslej živel z nami.”

“Joj, sin! Česa ne poveš! Morda bi mu lahko našli kakšen prostor, kjer bi živel.”

“Ne, oče, rad bi videl, da živi z nami.” Na to je oče odgovoril: “Sin, ne veš, kaj govoriš. Tako invaliden človek bi bil za nas izredno težko breme. Imamo svoje življenje in ne moremo dopustiti, da bi nekaj takega vplivalo nanj. Pridi domov in pozabi na tega fanta. Se bo že kako znašel.”

Tedaj je sin odložil slušalko. Starši ga niso več slišali. Čez nekaj dni jih je poklicala policija iz San Francisca in sporočila, da se je njihov sin smrtno ponesrečil pri padcu z zgradbe. Policija je domnevala, da gre za samomor. Starša sta se odpravila v mesto, da bi prepoznala truplo. Takoj sta videla, da je to njun sin. Toda, groza, odkrila sta: njun sin je imel samo eno nogo in samo eno roko! (Zgodbe za pogum, 23)

Sveta Mati Terezija iz Kalkute je dejala, da največja bolezen našega časa ni tuberkuloza ne gobavost niti AIDS, ampak je največja bolezen nezaželenost, neljubljenost. Lahko nam je ljubiti ljudi, ki so dobri z nami ali nam ne povzročajo problemov. Izogibamo pa se ljudi, ob katerih se počutimo neugodno.

Pogosto slišimo izgovor, da je nekdo nezaželen in nezadovoljen že celo življenje. Vendar ni mogel biti vedno tak, ampak se je odločil za to. Zato to lahko tudi spremeni. Ljubezni se lahko znova naučimo in lahko spremenimo svoje življenje. Ni treba, da ljudje trpijo zaradi nezaželenosti in neljubljenosti. Zavedajmo se, da nas Bog prvi ljubi, saj pravi Jezus v današnjem evangeliju: “Kakor sem vas jaz ljubil, tako se tudi vi ljubite med seboj.” (Jn 15,34) Ljubljeni ljubijo. Mi lahko ljubimo druge, ker nas Kristus prvi ljubi.

Zgodba za navdih

Ljubite drug drugega

Stara pripoved govori o zadnjih dnevih evangelista Janeza. Dočakal je visoko starost in postal tako slaboten, da so ga morali na srečanja z verniki nositi. Zaradi oslabelosti ni zmogel dolgih govorov. Zato je ob vsakem srečanju ponavljal besede: “Otročiči, ljubite se med seboj.” Učenci so se že naveličali neprestano poslušati iste besede, zato so ga vprašali, zakaj nikoli ne pove ničesar drugega. In Janez jim je odgovoril: “Izpolnjujte to. Čisto dovolj bo, če izpolnjujete to.”

Drobne zgodbe za dušo, 49.

Težko je ljubiti vse ljudi

Že prvi kristjani niso zmogli izpolniti Jezusove zapovedi ljubezni. Tudi mi ne izpolnjujemo teh Jezusovih besed v polnosti, niso jih izpolnjevali niti mnogi skozi zgodovino. Ne čudimo se temu, saj ljubiti drugega ni lahka stvar.

Neki otrok je v pismu Bogu to zelo lepo opisal:

“Dragi Bog, mislim, da ti je zelo težko ljubiti vse ljudi na svetu. V naši družini smo samo štirje in jaz ne zmorem vedno ljubiti vseh.”