Z majhno vero lahko prehodimo dolgo pot

Današnji evangelij nam govori o pomenu vere. “Če bi imeli vero kot gorčično zrno, bi rekli tej murvi: ‘Izruj se s koreninami vred in se presadi v moje,’ in bi vam bila pokorna.” (Lk17,6) Jezus vero primerja gorčičnemu semenu. To je izredno drobno. Jezus nas spomni, da je v veri skrita ustvarjalna moč, kakor je skrita v gorčičnem semenu. Meni, da ne potrebujemo veliko vere, ampak potrebujemo pristno vero.

Dorothy Day (1897–1980) so še v času življenja imeli za svetnico. Bila je izredno socialno čuteča in bojevnica za družbeno pravičnost. Po boemskem življenju je postala katoličanka. Veliko občudovalcev je prihajalo k njej, da bi se srečali in z njo govorili. Včasih ji je kdo rekel: “Vi ste svetnica.” Na te besede je odgovarjala, naj ne govorijo tako in naj s temi besedami ne bežijo od lastne odgovornosti in prizadevanja za dobro. Vedela je, da to govorijo zato, da bi prepričali sebe, da so drugačni kot ona in da je ona drugačna kot drugi ljudje. Poudarjala je, da ni svetnica, ampak taka kot drugi, in dodala, da lahko tudi oni delajo stvari, ki jih dela ona. Samo potruditi se morajo. Imajo vero in vera že v najmanjši in najponižnejši obliki pomeni polnost. Bog omogoča, da vzklije drobno seme in ojača drobna dejanja. Ne podcenjujemo pomena drobnih dejanj, ampak se v življenju z vsakdanjimi dejanji in preprostimi opravili trudimo, da bi živeli iz vere.

V zgodovini odrešenja je Bog tudi s šibkimi in celo grešnimi ljudmi naredil velike stvari. Poglejmo v Sveto pismo. Proti velikanu se zdi kamen s proda neznaten. Toda David je z njim premagal Goljata. V primerjavi z zakladi bogatih sta dva novčiča uboge vdove izredno malo vredna. Toda Jezus ju je uporabil, da so nam postali navdih. Mojzes je imel palico, David fračo, Samson oslovsko čeljust, Marija dišave, s katerimi je mazilila Jezusa, Dorka iglo … In vse je Bog uporabil, da so naredili plemenite in velike stvari.

Gorčično seme je drobno in je zato nevarno, da ga izgubimo, če ga ne skrbno varujemo. Podobno je z vero. Če je ne skrbno varujemo, jo lahko izgubimo. Vero moramo hraniti z redno molitvijo, obiskovanjem in prejemanjem evharistije in zakramentov. Kot učenci v evangeliju tudi mi prosimo, naj Gospod pomnoži in okrepi našo majhno vero (prim. Lk 17,5).

Podoba okna nam bo morda pomagala razumeti gorčično seme kot podobo vere. Zamislimo si, da bi gledali skozi okno vere na Boga. Ni važno, kako veliko ali majhno je okno, še vedno skozenj vidimo Boga in vedno bomo videli, kako velika je njegova slava. Njegovo neizmerno luč lahko vidimo tudi skozi najmanjšo luknjico. Podobno je z gorčičnim semenom.

Zgodbi za navdih

V današnjem evangeliju Jezus pravi, da bi delali velike stvari, če bi imeli vero. O moči vere govorita tudi naslednji zgodbi.

Kdo res veruje?

V nekem mestu je bil nočni klub, ki je eno od cerkvenih skupnosti v bližini tako motil, da so pripravili več celonočnih molitev, da bi klub pogorel do temeljev.

Neke noči je požar res popolnoma uničil nočni klub.

Lastnik kluba je vedel za te organizirane molitve, zato je tisto cerkveno skupnost tožil za škodo, ki jo je utrpel. Zatrjeval je, da so njihove molitve povzročile požar. Verniki so najeli odvetnika, ki je zagovarjal njihovo nedolžnost.

Sodnik je razsodil: “Sodišče je prepričano, da lastnik kluba veruje v moč molitve, člani cerkvene skupnosti pa ne!”

Nihče ni obut

Pred mnogimi leti je podjetje v obutveni industriji poslalo potnika v oddaljeno deželo, da bi tam začel prodajati čevlje. Po nekaj mesecih je poslal upravi podjetja sporočilo: “Vračam se domov. Tukaj ni nihče obut v čevlje.”

Isto podjetje je nekaj mesecev pozneje poslalo drugega potnika v to deželo. Čez nekaj tednov je pisal upravi: “Pošljite novih čevljev. Tukaj jih še nihče ne nosi.” Kateri od njiju je veroval v poslanstvo, ki so mu ga zaupali? Tudi mi moramo biti samo zvesti poslanstvu, ki nam ga je Jezus zaupal.