Intervju

“Verjetno bo zaradi krize prišlo do socialnih sprememb!”

“Verjetno bo zaradi krize prišlo do socialnih sprememb!”

Pogovor / Edi Kraus, podjetnik z Opčin

Openski podjetnik Edi Kraus je dobro poznan v našem in širšem prostoru. Poklicne izkušnje si je nabiral tako doma kot tudi v Sloveniji in tujini. Najprej je delal v družinski turistični agenciji. Kasneje je vodil in z lastnim kapitalom sodeloval pri privatizaciji in dokapitalizaciji ljubljanskega Julona. Vrsto let je predsedoval storitveni družbi Servis in SDGZ-ju. Od leta 2000 je generalni direktor in član uprave kemijsko-tekstilne tovarne Aquafil Slovenija, ki proizvaja poliamidna vlakna in daje delo nekaj manj kot 900 ljudem. Z njim smo se pogovorili o posledicah zdajšnje krize.

Gospod Kraus, če je na prvem mestu zdravje, je že na drugem, ne nazadnje za zagotavljanje družbenega reda, ekonomija. Ali se po vašem v zadovoljivi meri zavedamo gospodarskih posledic širitve koronavirusa?

Če se bodo zadeve še naprej nadaljevale tako kot doslej, bomo zaradi virusa čutili precejšnje negativne posledice v gospodarstvu, še večje pa na socialnem in političnem področju. Za zdaj se morda še ne dobro zavedamo vseh negativnih posledic. Dejstvo pa je, da bo prišel trenutek, ko bodo v gospodarstvu nastale težave, ki se bodo nato odražale v življenju vsakega posameznika in posledično v celotni družbi.

Kako v vaših podjetjih občutite krizo, ki jo je povzročila širitev pandemije?

V turistični agenciji Aurora Viaggi smo tako rekoč na ničli. Pred dnevi smo še delali, ker smo reševali težave naših strank, tistih zadnjih, ki so še bile okoli po svetu, da so se lahko vrnile domov. Pomagali smo jim, da so se zaradi kaosa, ki je nastal v letalskem prometu, na najboljši možen način lahko vrnile domov. Zaradi oddaljenosti od domačih krajev je bila za nekatere primere pot domov dokaj komplicirana. Minuli petek, 13. marca, smo pa agencijo zaprli in v njej ni več uslužbencev.

Na industrijskem področju, v Ljubljani, tovarna obratuje. Prav tako naši obrati na Hrvaškem in Kitajskem. Pred dnevi smo prebrodili časovno omejen problem, ki je nastal z zaprtjem meje. V tovarni smo se odločili za izvajanje izredno strogih ukrepov: ob vhodu vsakemu zaposlenemu pred vstopom na delovno mesto izmerimo telesno temperaturo; uslužbencem in delavcem ter njihovim družinskim članom smo tudi dali zelo konkretna navodila, kaj naj storijo v primeru, da bi se doma počutili slabo; v administraciji delajo dejansko vsi od doma preko prenosnih računalnikov; v upravi smo se odločili, da nas, izmenično, polovica dela od doma, druga polovica pa hodi v tovarno.

Glede na to, da je gospodarsko stanje Italije šibko, bodo morda posledice koronavirusa za ekonomijo in državo samo zelo hude?

Mislim, da bomo negativne posledice te krize zelo globoko občutili. Sprašujem se tudi, kje bo država dobila finančna sredstva za socialne blažilce, kot sta dopolnilna blagajna in brezposelnost. Ta sredstva bodo ljudem na razpolago za kratko časovno dobo.

Italijanski proizvodi “made in Italy” so v svetu znani in cenjeni. Ali je mogoče, da kriza, kakršni smo priča, v kratkem času odpravi ali ošibi sicer razširjeno prepričanje o kakovosti italijanske proizvodnje?

Četudi se o Italiji v tem tragičnem trenutku ne govori s pozitivnim predznakom, prepoznavnost njenih produktov v svetu ostaja. Dejstvo pa je, da italijanska ekonomija ni vsa usmerjena v izvoz, kjer kupujejo artikle “made in Italy”. Ker sloni precejšen del te ekonomije na notranji porabi, ima ves “made in Italy” v tem trenutku majhen pomen.

Kakorkoli že, tako v Italiji kot v Sloveniji naši proizvodni obrati tudi zdaj prejemajo naročila iz tujine in želimo si, da bi se to nadaljevalo. Če bo logistika z dobavo materialov zaškripala, bodo posledice vidne v proizvodnji. S tem da so stroge ukrepe zoper širitev koronavirusa zdaj sprejeli tudi v Franciji, Nemčiji in drugih severnoevropskih državah, ki so naši glavni prodajni trgi, se bo po vsej verjetnosti zmanjšalo tamkajšnje povpraševanje in posledično se bodo zmanjšala naročila naših proizvodov.

Koronavirus je najbolj prizadel Lombardijo, Veneto in Emilijo-Romanjo, ki same ustvarjajo okrog 40 % italijanskega BTP-ja. Ker verjetno imate vsakodnevni stik z italijanskimi kolegi, kaj ti pravijo o krizi?

Kolegi vodijo proizvodni obrat na Tridentinskem, kjer razmere niso še tako hude kot drugje. Ker so seveda zelo zaskrbljeni, so reorganizirali potek dela in sprejeli vse potrebne preventivne ukrepe zoper širitev koronavirusa. Zaposleni v pisarnah delajo v glavnem od doma; v proizvodnji, ki teče dalje, so delavci zaščiteni z maskami; dostop v menzo je zavarovan itd. Ker so v dveh domovih za ostarele blizu kraja, kjer stoji tovarna, v zadnjih dneh odkrili okužene z virusom, je uprava še dodatno poostrila nadzor v tovarni. Na večji pojav okužb so torej pripravljeni. Zdaj seveda pričakujejo, kako bo z logistiko. Če bo ta zdržala, in torej ne bo večjih prekinitev dobav materialov, bo proizvodnja tekla dalje. Tridentinski kolegi sicer že iščejo dodatna skladišča za skladiščenje končnih proizvodov v primeru, da bi se pojavile težave s prevozom le-teh.

Pandemije so se v zgodovini dokaj redno pojavljale. Kljub temu ali prav zaradi tega se mnogi panično odzivajo na izbruh krize. Kaj menite?

Pandemije so bile res v zgodovini vedno prisotne, vendar mi smo se jih zaradi cepljenja nas in naših otrok odvadili. Drugače je naša družba take krizne zdravstvene situacije, sicer v manjšem obsegu kot zdaj, imela tako rekoč redno pred očmi. Dovolj je pomisliti na razne okužbe, razvoj katerih je cepljenje zaustavilo. In to ne glede na to, kar pravijo razni aktivisti “no vax” gibanj, ki so zdaj popolnoma poniknili. Virusi so torej vedno bili, vendar razlika je v tem, da je pretok ljudi v današnjem globaliziranem svetu veliko večji kot pred desetletji. Posledično je tudi širitev virusa hitrejša.

Kaj pa panika?

Ker me ni bilo zraven, si lahko seveda le predstavljam, vendar po mojem je do panike v podobnih situacijah prihajalo tudi v preteklosti. Danes smo seveda tudi vsi o vsem informirani. K pojavu paničnega ravnanja je pri nekaterih gotovo prispevalo dejstvo, da se je politika na začetku popolnoma nepripravljeno odzvala na dogajanje. Situacija je zbežala iz rok, prevladala je panika. Napaka je bila storjena na samem začetku, ker niso pričeli – strokovno – obravnavati in sprejemati primernih odločitev, kot se je to pozneje dogajalo. Čeprav moramo pošteno povedati, da je lahko komentirati odločitve, potem ko so bile sprejete, težje jih je nedvomno sprejemati.

K širjenju panike so seveda doprinesla tudi socialna omrežja. Pozitivno pri vsem tem je, da so ljudje morda končno razumeli, da socialna omrežja večkrat ne predstavljajo verodostojnega vira informacij. Po mojem mnenju se bodo ljudje zdaj v večji meri kot prej obračali na resne časopise, strokovne revije in na ostale medije, ki na ustrezen način spremljajo krizno dogajanje.

Poskusimo za trenutek pogledati v prihodnost. Če je res, da je v vsakem slabem tudi nekaj dobrega, kateri bodo po vašem takrat, ko nas ne bo več ogrožal virus, pozitivni pogledi na vse to negativno dogajanje?

Verjetno bo tudi ta, kot sicer vse dosedanje krize, počistila večji del negativnih in tistih stvarnosti, ki so se v gospodarstvu stežka prebijale skozi čas. Te bodo izginile. Za tistega, ki ga bo doletelo, bo seveda zelo boleče. Verjetno bo zaradi krize tudi prišlo do socialnih sprememb, kar bo morda tudi nekoliko upočasnilo ali vsaj razbremenilo družbo vseh dosedanjih hitrih načinov dela, kar pomeni, da se bodo verjetno ljudje morali nekoliko umiriti. Bojim pa se, da bo ekonomska kriza tako huda, da se bodo gmotne razmere vsakega posameznika precej znižale. Gotovo bomo vsi skupaj bolj revni.

Matej Caharija

16.03.2020

Komentarji

Naročite svoj izvod tednika Novi glas

Naročite se na tiskano izdajo tednika Novi glas že danes!

Prireditve

Vremenska napoved

Copyright © 2017 - 2020 Noviglas, Vse pravice pridržane!