Valentin Areh o vojnah, strahu in medijski cenzuri

V Novi Gorici je nekdanji vojak in dopisnik razkril osebne izkušnje iz vojn v nekdanji Jugoslaviji in Ukrajini

V vojnem času se zgodi marsikaj, kar postane jasno šele, ko na tiste dogodke pogledamo z distanco. Tako je bilo tudi v devetdesetih letih, ko je bil dr. Valentin Areh član Jugoslovanske ljudske armade (JLA). Gost Goriškega večera v petek, 14. novembra, je v polni Veliki dvorani Mestne hiše v Novi Gorici spregovoril o osebnih izkušnjah iz časa vojn v nekdanji Jugoslaviji ter o kasnejših izkušnjah vojnega dopisnika v Čečeniji, Afganistanu, Iraku in pred nekaj leti tudi v Ukrajini.

“Zastrašujoče je, kako med vojno vojaki nismo vedeli, kaj se v resnici dogaja,” je večkrat poudaril Areh, ki je bil v JLA vpoklican kot številni mladi državljani takratne Jugoslavije. Med vojno za osamosvojitev Slovenije se je odločil pobegniti iz vojske in se pridružiti boju za svobodno domovino.

Med večerom je odgovarjal na vprašanja zgodovinarja Renata Podbersiča in opisal, kako so pripadniki JLA hodili po domovih in razoroževali prebivalstvo. Povedal je, da so ljudje vojski orožje predajali brez obotavljanja, ker so instituciji zaupali. Šele kasneje se je zavedel, da so obiskovali predvsem domove Hrvatov in Bosancev, ne pa Srbov ter da je JLA takrat tajno oboroževala srbsko prebivalstvo na Hrvaškem in v Bosni. “Nihče si takrat ni želel vojne,” je večkrat ponovil. Ravno zato številni niso pričakovali državljanske vojne, “posamezniki in določene institucije pa so načrtno in sistematično hujskali ljudi, širili paniko in strah”. Po njegovem mnenju so tako tudi miroljubne ljudi pripravili na odhod na bojišča, predvsem zaradi strahu.

Najbolj kruto bojišče je bila po njegovem mnenju Bosna, ki jo je doživljal kot vojni dopisnik. Za to pot se je odločil iz dveh razlogov: ker se je zavedal, da se pred njegovimi očmi piše zgodovina in ker je bil priča trpljenju ljudi, o katerem se je čutil dolžan poročati. “V Bosni so bili prepričani, da tam vojne ne bo,” je dejal, do največjih zločinov pa je prišlo tudi zato, ker so bili še pred izbruhom vojne za rezerviste v Sarajevu v glavnem imenovani Srbi. “Takrat temu nisem hotel verjeti,” je priznal, “šele leto in pol kasneje sem razumel, zakaj.” Pojasnil je tudi, da so ljudje v Bosni resnično verjeli v Miloševića in JLA: “Po vojni v Sloveniji so jih v Bosni sprejemali s cvetjem, leto kasneje pa je JLA začela streljati na iste ljudi.”

V primerjavi z Ukrajino pa je bila bosanska vojna, kot pravi, “otroška igra”. “V Bosni je bilo vsak dan le nekaj ur bombardiranja, v Ukrajini pa granate padajo 24 ur na dan. Ni besed, s katerimi bi lahko opisal tamkajšnje grozote.” V svojem pričevanju se je podrobneje osredotočil na reportažo iz Bahmuta, enega najkrvavejših prizorišč vojne v Ukrajini, kamor je vstopil po zaslugi poznanstev lokalnega snemalca Viktorja Vojka. Pred vstopom so njega in dva snemalca obvestili, da obstaja 60-odstotna verjetnost, da se iz mesta ne vrnejo živi. Kljub temu so se odločili za pot in že isti dan v Ljubljano poslali posnetke, ker so tako zahtevali iz uredništva. Ekskluzivnih prispevkov pa RTV Slovenija ni nikoli objavila zaradi “pomanjkanja prostora v dnevnih informacijskih oddajah”, kot so Arehu povedali na uredništvu, kasneje pa tudi podvomili, da se je novinar resnično nahajal v Bahmutu.

Areh je nedavno dobil tožbo proti RTV Slovenija, potem ko so mu odpovedali pogodbo in ponudili novo z nižjo plačo. Na srečanju v Novi Gorici je ostro kritiziral nacionalno radiotelevizijo in dejal, da ni objektiven medij, saj naj bi “od zgoraj” novinarjem narekovali interpretacijo dogodkov. “Mislim, da gre za vzorce iz preteklosti, ki se ponavljajo iz generacije v generacijo. Ne razumejo, kaj so novinarski standardi, ne upoštevajo novinarske etike, novinarji pa ne uveljavljajo demokratičnih načel, kot sta pluralizem in spoštovanje do drugače mislečih. To nas krepi – da ne mislimo vsi enako, da imamo različne poglede, a se moramo poslušati.”

Gost, ki ima za sabo številne raznolike vojne izkušnje, je srečanje zaključil z nekoliko skrb vzbujajočim opozorilom. “Ne mislite, da v Sloveniji ni možna druga državljanska vojna.” Tako je dr. Valentin Areh opozoril prisotne, da “se ustavimo in pomislimo, v kakšnem svetu živimo”, je na koncu pojasnil. Omenil je skrajneže “ene, druge, tretje strani”, ki bi v primeru tretje svetovne vojne lahko kaos izkoristili, “da sami pridejo na oblast ali da si naredijo moč in ugled”.