“V veliko zadoščenje mi je, ko osebi uspem pomagati!”

Pogovor / Slušni tehnik Erik Malalan

Večkrat je svet zdravstvenih težav povezane s sluhom, pravi tabu. Če pa ga spoznamo in smo seznanjeni s pravimi in točnimi informacijami, odkrijemo, da je ta izredno pomemben. Pogovorili smo se z mladim slušnim tehnikom Erikom Malalanom, doma z Opčin, ki osebam s težavami s sluhom nudi pomoč in preglede v slušnem centru Audiovita. Erik nam je spregovoril o pregledih, dvomih, povezanih s težavami s sluhom, in o ljubezni do svojega dela.

Povej nam kaj o sebi.

Diplomiral sem leta 2018 na univerzi v Trevisu iz avdioprotetičnih tehnik. Nato sem opravil specializacijo iz pediatrije v pediatrični bolnišnici Burlo Garofolo pod vodstvom zdravnice Eve Orzan. Prejšnje leto sem v Rimu opravil master o polževih vsadkih (impianti cocleari), medtem pa sem že delal za podjetje Audiovita. V teh letih sem imel možnost spoznati različne delovne realnosti tega ambienta, od manjših do izredno velikih. Odločil sem se za srednje veliko podjetje Audiovita, ker so njegovi glavni temelji izredna skrb za osebe in pomoč pri težavah s sluhom.

Erik, zakaj si se odločil za to delovno pot?

Od vedno sem si želel delati v zdravstvenem ambientu, opravil sem različne univerzitetne vstopne izpite, nato pa se bolje pozanimal glede študija avdioprotetičnih tehnik in izbral to pot. Poleg tega se moja družina že ukvarja z zdravstveno oskrbo. Oče in brat delata v optiki tu na Opčinah in skrbita za osebe, ki imajo težave z vidom. Odločili smo se torej, da bomo nudili še drugo zdravstveno pomoč, saj je res veliko oseb, ki imajo težave s sluhom.

Kako poteka v slušnem centru?

Audiovita je podjetje, ki osebam nudi pomoč pri številnih težavah s sluhom in šteje kar 65 centrov v severni Italiji. Trenutno smo tu pri nas prisotni v Trstu v ulici Genova, tu na Opčinah na Proseški ulici in tudi v Tržiču v ulici Roma. Jaz sem direktor tržaškega centra in tega na Opčinah, z januarjem pa bom tudi v Tržiču. Vedno sem na razpolago v vseh treh centrih, raje pa imam, da se prej s stranko dogovorim za sestanek, da je organizacija čim boljša. Slušni center na Opčinah smo odprli približno pred štirimi meseci. Zelo smo zadovoljni z odprtjem. Zavedali smo se, da se številne osebe, ki živijo na Krasu, raje obrnejo na nas, ker jim je lažje priti na Opčine, toliko bolj pa se pogovarjati v slovenščini. Opazim, da so stranke zadovoljne, da se lahko pogovarjajo v slovenščini in da vidijo v meni osebo, ki jim lahko pomaga. Zelo nam je torej pri srcu kontakt z osebami, vsaki posvetimo svoj čas in nudimo vso potrebno pomoč. V naših slušnih centrih opravljamo brezplačne preglede sluha, na katerih stranki pregledamo slušne kanalčke, preverimo, ali ima ušesno maslo ter ali je ali pa ni naglušna. Osebam priporočamo, da pregled opravijo enkrat na leto, tako da bomo v teku let imeli časovno sliko zdravstvenega stanja ušes in razumeli, kako se situacija razvija, in seveda imeli vse pod kontrolo. Veliko torej delamo na preventivi, da lahko osebe dovolj zgodaj spoznajo težavo in dobijo pomoč v pravem trenutku.

S čim se ti točno ukvarjaš?

Kot že rečeno, strankam nudimo preglede sluha. Pregledam torej slušni kanalček, prisotnost slušnega masla, opravim preglede, da lahko razberem, ali ima oseba določene težave in v slučaju kake fiziološke težave osebo usmerim k specialistu otorinolaringologu. Če razberem, da je oseba naglušna, jo takoj seznanim z vsemi potrebnimi informacijami, da stranka točno razume, za kaj gre. Večkrat imajo stranke napačne informacije glede naglušnosti in ne vedo, kako lahko ta vpliva na življenje osebe. Številne študije so dokazale, da zanikanje naglušnosti lahko pripelje do izolacije osebe in drugih zdravstvenih težav. Razumeti moramo, da mi slišimo z ušesi, razumemo pa z možgani. Če je oseba naglušna, pomeni, da so možgani manj stimulirani, to se pravi, da manj delajo. Ob naglušnosti z osebo opravimo določen rehabilitacijski postopek, da ji lahko s časom damo določene informacije, ki jih bi naravno izgubila. 

Katere so glavne problematike pri sluhu?

Ena največjih problematik je gotovo ta, da je slušni aparat še stereotip in da ima starejša oseba določene težave s sluhom. Vsekakor opažamo, da naša družba hitro sprejema to dejstvo in stvari se znatno spreminjajo. Enostavno, če je oseba naglušna, nosi slušni aparat, ker ji pomaga živeti boljše. Največja težava je morda psihološko sprejeti, da ima starejša oseba določena leta in da zato morda potrebuje določeno pomoč. Starejše osebe večkrat zanikajo težave s sluhom in zanemarjajo to dejstvo. Večkrat tudi oseba, ki je naglušna, ne opazi sama, da ima težave, to opazijo njeni bližnji.

Bi nam kaj več povedal o slušnih aparatih?

Leta nazaj, ko je bila tehnologija še na samem začetku, so bili aparati res veliki in sploh neestetski, torej je bilo skoraj razumljivo, da ga oseba ni želela uporabljati. Danes pa je tehnologija toliko napredovala, da so novi aparati skoraj nevidni in imamo tudi različne tipe. Z estetskega vidika so večinoma vsi enaki, različen pa je notranji računalnik, ki je lahko bolj ali manj “močan”. Cena aparatkov tudi niha, odvisi seveda od tipa in od njegove moči. Stranke je tudi strah, da aparatki večkrat žvižgajo. Danes, kot rečeno, je tehnologija izredno napredovala in teh težav več ni. Treba je tudi vedeti, da ni vsak slušni aparat primeren za vsako naglušnost. Prav tako je potreben čas, da se oseba privadi nanj. Naš slušni živec je izredno občutljiv, torej da se privadi na pomoč aparata, je potrebno nekaj dela in volje. Oseba se mora zavedati, da mora vztrajati pri delu in bo s časom videla rezultate. Zaradi tega so potrebni pregled in nekateri izvidi. Slušni tehnik je torej pripravljen in osebi nudi toliko informacij, da skupaj prideta do najboljše izbire. Poudariti moram, da se danes vlaga veliko denarja v številne raziskave in nove tehnologije slušnih aparatov, da bodo lahko ljudje, ki imajo naglušnost, čim bolje živeli.

Kako pa poteka pregled?

Torej, najprej vprašam osebo za osnovne osebne podatke, tako da zvem starost osebe in tudi, ali dela oz. je delala v prostorih, kjer je veliko hrupa. Ko imam neko globalno sliko stranke, opravim različne teste. Prvi test je otoskopija, to se pravi, da z določenim instrumentom pregledam slušni kanalček, vidim, ali je v njem ušesno maslo in tudi stanje bobenčka, to se pravi, ali je s fiziološkega vidika vse v redu ali pa so kake travme. Poleg tega lahko s tem instrumentom vidim še bolj globoko in lahko opazim, ali je katar v srednjem ušesu. Ko zaznam, da ni ušesnega masla, lahko opravim test sluha. To opravim s pomočjo posebnih slušalk, s katerimi lahko razberem oz. iščem najnižjo točko raznih frekvenc, ki jih stranka uspe slišati. Na podlagi tega bom dobil določen graf, ki predstavlja slušno situacijo stranke. Ko opravimo ta test, naredimo dodatnega, in sicer razumevanje besed. Z njim lahko razumem, kako vpliva slušna meja na razumevanje besed. Nato stranki razložim, kaj smo praktično naredili, kaj sem razbral iz teh testov in kakšna je trenutna situacija. Če pa z otoskopijo vidim, da je v ušesu prisotno maslo, ne naredim slušne kontrole, ker zvok ne gre skozi uho, kot bi moral. Torej svetujem stranki, da opravi čiščenje slušnega kanalčka, nakar pa lahko opravi slušno kontrolo. Osebno priporočam, da se za čiščenje slušnega kanalčka stranka obrne na otorinolaringologa, ker je ta proces delikaten. Vsakemu pa lahko predlagam, da v teh toplih dneh, ko gremo na morje, damo glavo v vodo in pustimo, da nam gre morska voda v ušesa, ker jih pomaga enostavno čistiti.

Kdaj naj oseba opravi slušni pregled?

Študije so dokazale, da je nad 65. letom ena oseba od treh naglušna zaradi fiziološkega napredovanja let. Priporočam, da oseba nad 65 leti opravi pregled sluha enkrat na leto ali pa enkrat vsaki dve leti. Pregled torej lahko opravi vsakdo. Če iz pregleda razberemo, da ima druge težave, stranko usmerimo k specialistu.

Kako lahko skrbimo za sluh? Kaj pa mlade osebe?

Če smo stalno podvrženi visokemu hrupu, bo to lahko vplivalo na naše zdravje. Tega ne bomo opazili sedaj, čez nekaj let pa se bo poznalo. Pomembno je torej, da če smo podvrženi močnemu in konstantnemu hrupu, se od njega oddaljimo, da naš sluh v bistvu “počiva”. Ko uporabljamo slušalke, ne smemo poslušati glasbe previsoke jakosti in ne preveč časa zaporedoma. To je tudi eden glavnih problemov današnje generacije mladih. Njihov sluh je izredno podvržen stalnim visokim zvokom zaradi uporabe slušalk in na primer zahajanja v disko. Mislim, da bi morali mladi pri tem bolj paziti na zdravje sluha.

Misliš, da ljudje podcenjujejo zdrav sluh?

Mislim, da ja, ker enostavno ne vedo, da lahko naglušnost pripelje do težjih situacij. Naglušnost, ki je bila zanemarjena in zanikana, v teku let lahko pripelje do tega, da se oseba izolira. Posledica tega je, da bodo možgani osebe tudi manj stimulirani, kar pripelje še do drugih zdravstvenih težav. Naglušnosti se nima za tako pomembno kot danes druge težave. Včasih prioriteta starejših oseb ni naglušnost in se situacija lahko poslabša. Seveda je to odvisno od osebe do osebe, res pa priporočam, da se enkrat na leto opravi pregled.

Kaj pa otroci?

Kot že rečeno, sem del svoje študijske poti opravil tudi v tržaškem Burlu, saj je tam to zelo močno zdravstveno področje. Nudijo tudi t. i. presejalni pregled novorojenčka in z njim hitro po rojstvu razberejo, ali je otrok naglušen ali pa ne. Če je otrok naglušen, začne določen zdravstveni proces, ki mu bo omogočil, da se lahko nevrofiziološko razvije kot sovrstnik, ki nima naglušnosti. Pri tem procesu se otroku, če ima zelo močno naglušnost, vstavi polžev vsadek, ki mu bo izredno pomagal pri naravnem nevrofiziološkem razvoju. Če pa otrok ni močno naglušen, se mu da slušni aparatek. Zahvaljujoč temu, imamo danes tudi vse manj gluhonemih otrok. V tržaškem Burlu je ta postopek že zelo razvit tako lahko novorojenčku hitro pomagamo in opazimo, če ima težave s sluhom. Zelo pomembno jih je zaznati že pri majhnih otrocih. Večkrat se zgodi, da učiteljica pri otroku, ki obiskuje recimo osnovno šolo, zazna, da je razdražen oz. nepazljiv. Na podlagi teh informaciji smo nato spoznali, da ima otrok težave s sluhom. Treba pa je upoštevati, da je primerov več in niso vsi enaki.

Kaj ti pomeni pomagati ljudem?

Delo s starejšimi osebami je posebno delo. Ko uspem pomagati osebi, doseči pomembne rezultate z njo, videti nasmeh na obrazu in hvaležnost, mi je to res v veliko in neverjetno zadoščenje. Delo je včasih zahtevno, večkrat pa izjemno zadovoljujoče. Zelo mi je pri srcu pomagati osebam, ne samo z zdravstvenega vidika, temveč tudi v vsakdanjosti. Med svojimi srečanji s starejšimi osebami se veliko naučim in spoznam njihove življenjske zgodbe. V veselje so mi dolgi pogovori o življenjskih izkušnjah svojih strank.

Slušni tehnik Erik Malalan je na razpolago po dogovoru v slušnih centrih v Trstu, na Opčinah in v Tržiču. Slušni centri so odprti od 9. do 13. ure in od 14. do 18. ure. Za katerokoli informacijo lahko pokličete na telefonsko številko 0407600143 ali pa pišete na elektronsko pošto emalalan@audiovita.it.