V hidroelektrarni Doblar so odprli nov muzej o bogati industrijski dediščini in lepotah Soče
“Zdaj je čas, da odpremo vrata hidroelektrarne in pokažemo, kako je videti v notranjosti,” je dejal Mitja Gorjan, direktor Soških elektrarn, 22. marca letos ob odprtju novega muzeja tehniške dediščine v srednji Soški dolini, v Doblarju, v najstarejši soški hidroelektrarni, ki še danes proizvaja električno energijo iz obnovljivih virov. Gradnjo hidroelektrarne Doblar, ki je pravzaprav dediščina obeh držav, Italije in Slovenije, je začela še pod fašizmom družba SADE iz Benetk, ki je leta 1936 dobila koncesijo za izkoriščanje reke.
Inženir Giuseppe Mignozzi je pripravil načrt, pri čemer je posebno pozornost namenil notranjemu stopnišču in modernističnemu vhodu. Delo je potem prevzel inženir Francesco Bonfanti iz Sirakuz, ki je načrt povečal, skušal združiti tradicijo in inovacijo ter ukrotiti tako dinamično reko, kot je Soča. Nedaleč od elektrarne so v Podselu postavili približno 40 metrov visok betonski jez kot ločno dolinsko pregrado, ki služi za akumulacijo vode. Akumulacijsko jezero in strojnico povezuje 3567 metrov dolg dovodni predor premera 5,6 metra. Električno strojnico so zgradili pod zemljo in jo sestavljajo turbine RIVA z močjo 18.000 Kw ter trifazni generatorji tipa BBC. Za tisti čas je bilo to nekaj izrednega in pri gradnji so zaposlili veliko delavcev, delo samo pa je bilo zelo nevarno.
Elektrarna je začela obratovati leta 1939 in ni samo zanesljiva proizvajalka električne energije, ampak je sama po sebi zelo lepa. Obiskovalec bo ob obisku muzeja spoznal zgodovino Posočja in njegovo elektrifikacijo. Posebno pozornost so namenili tudi obiskom mladine in šolam. Njim želijo predstaviti, kako sploh pridemo do električne energije, koliko elektrarn deluje na reki Soči in kakšen pomen ima voda pri ustvarjanju energije v današnji dobi. V muzeju sta tudi posvetilo pesniku Simonu Gregorčiču, ki je s pesnitvijo opeval “bistro hčer planin”, in kip Nikole Tesle, izumitelja električnih turbin.
Zanimivi so zgodovinski videoposnetki iz leta 1938, ki prikazujejo slavnostni obisk Benita Mussolinija v hidroelektrarni. Del muzeja želijo preseliti tudi izven elektrarne, ob tem pa načrtujejo še ureditev polnilnic za električne avtomobile. Vrednost naložbe v Muzej Doblar znaša približno 280 tisoč evrov, približno 75 tisoč evrov je prispevala Evropska prestolnica kulture.
