Umrl je profesor, publicist, politični in kulturni delavec Robert Petaros

Piše: M. T.

Čeprav smo vedeli, da ima več zdravstvenih težav in da ga oskrbujejo v domu Jeralla na Padričah, nas je vest o smrti prof. Roberta Petarosa presenetila. Umrl je v 93. letu starosti, v nedeljo, 28. septembra. Poznali smo ga kot slavista in zavzetega šolnika, pa tudi kot plodnega publicista in kulturnega delavca, ki je bil vpet v delo v zelo različnih sredinah – tako v domači župniji kot v društvih in akademskih krogih.

Robert Petaros se je rodil 21. junija 1933 na Kolonkovcu, v sedanjem predmestju Trsta. Šolo je zaradi vojnih razmer, podobno kot vsi otroci tistega časa, obiskoval dokaj neredno. Po vojni je bistri fant nadaljeval šolanje in obiskoval slovenski klasični licej, ki ga je končal leta 1954. Nato se je vpisal na slavistiko v Ljubljani, kjer je diplomiral leta 1962. Ljubljansko diplomo je nostrificiral na univerzi La Sapienza v Rimu, kjer je leta 1967 doktoriral z disertacijo La parlata slovena di Kolonkovec presso Trieste.

V prvih letih je poučeval slovenščino, zgodovino in zemljepis na nižjih srednjih šolah v Nabrežini in Dolini, po letu 1965 pa slovenščino, zgodovino in državljansko vzgojo na Državnem tehniškem zavodu Žiga Zois v Trstu. Od leta 1971 je bil asistent pri stolici za slovenski jezik na Univerzi v Vidmu, kjer je leta 1984 postal redni raziskovalec na Oddelku za slovenski jezik in književnost na Fakulteti za tuje jezike in književnosti. Več let je poučeval slovenščino tudi na ustanovi ENALC ter bil član različnih izpitnih in maturitetnih komisij. Kot šolnik ima Robert Petaros velike zasluge za izhajanje Izvestij slovenskih srednjih šol na Tržaškem, saj jih je urejal od leta 1968 vse do leta 2006.

S pisanjem se je Robert Petaros ukvarjal tudi širše. Bil je sodelavec Radia Trst A, kjer je soustvarjal priljubljene oddaje, kot sta bili Lepo pisanje in Radio za šole. Prevajal je dramska in druga besedila ter deloval kot lektor. Sodeloval je pri revijah Literarne vaje, Gospodarstvo, Katoliški glas, Mladika in Primorski dnevnik. Napisal je več zanimivih člankov za Koledar Goriške Mohorjeve družbe ter bil med rednimi sodelavci Primorskega slovenskega biografskega leksikona. Izdal je tudi več knjig in samostojnih publikacij. Naj omenimo vsaj nadgradnjo disertacije Slovensko narečje v vzhodni okolici Trsta ter skupaj z drugimi avtorji zemljevid Tržaško ozemlje s krajevnimi in ledinskimi imeni, v študijske namene pa dela Prevodi slovenskih leposlovnih del v italijanščino: od prvih zapisov do romantike in italijansko dopolnjeni prevod Le opere letterarie slovene in traduzione italiana. Bil je tudi med uredniki in sodelavci zbornikov, ki jih je izdajala videmska univerza pod naslovom Miscellanea slovenica.

Po poroki z Magdo Slama je živel v župniji sv. Jakoba v Trstu in se aktivno vključil v tamkajšnjo skupnost. V zakonu sta se jima rodila hčerka Tamara in sin Mitja. Družina je bila zelo dejavna v tej mestni četrti – tako v prosveti kot v župniji. Robert je bil med drugim soustanovitelj in večletni tajnik Šentjakobskega kulturnega društva, ki je povezovalo tam živeče Slovence, gojilo slovensko pesem in dramsko ustvarjalnost ter prirejalo različne kulturne večere. Ko se je družina preselila na Opčine, se je aktivno vključil v opensko župnijo sv. Jerneja apostola in bil tudi član pastoralnega sveta. Med drugim se je zelo angažiral pri izdajanju župnijskega glasila Naša beseda.

Zlasti v času tržaškega škofa Bellomija, ki ga je med drugim učil slovenščine, je sodeloval v različnih odborih tržaške škofije. Sodeloval je tudi v odborih Slovenske prosvete in Društva slovenskih izobražencev v Trstu ter v nadzornem odboru Sveta slovenskih organizacij. Dokler mu je zdravje dopuščalo, je pomagal tudi društvu Finžgarjev dom na Opčinah, več let pa je bil aktiven še v upravnem odboru Zadružne kraške banke.

Robert Petaros je bil tudi politično angažiran človek. Več desetletij je deloval pri Slovenski skupnosti in bil izvoljen tako v pokrajinski kot v deželni svet stranke. Leta 2015 mu je zato SSk podelila priznanje za nesebično in požrtvovalno štiridesetletno delo v korist narodnostnih pravic Slovencev v Italiji.

Danes, ko se klanjamo njegovemu spominu, se obenem zavedamo, da ni lahko zapolniti vrzeli, ki jih je za seboj pustil Robert Petaros, ko se je moral zaradi zdravstvenih razlogov umakniti iz javnega življenja. Njegov zgled nesebičnega in vztrajnega dela naj bo mlajšim v spodbudo.

Tamari in Mitju ter ostalim svojcem v imenu uredništva in uprave Novega glasa in Goriške Mohorjeve družbe izrekamo iskreno sožalje.

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme