Taki smo (71)
Četrtega marca je za posledicami možganske kapi umrl ameriški igralec Luke Perry, šarmantni Dylan iz nanizanke Beverly Hills 90210. Perry je v devetdesetih letih prejšnjega stoletja osvojil srca najstniškega televizijskega občinstva in prav tako tudi moje srce. Njegova smrt je v vseh nas, ki smo tedaj odraščali, vzbudila veliko otožnih spominov. V letih, ko nismo še poznali Netflixa, Amazon Prime Video in vseh drugih spletnih portalov, na katerih lahko danes “in streaming” gledamo katerokoli nadaljevanko, smo morali pač nestrpno čakati, kdaj bodo po televiziji predvajali zgodbe naših herojev. Poleg nadaljevank smo si včasih zvečer lahko ogledali tudi kak dober film – če se dobro spomnim, se je tedaj glavni večerni program začel že ob 20.30 in sploh ni bilo toliko reklamnih vložkov, ki bi motili gledanje filma, kot jih imamo danes, tako na javnih televizijskih mrežah kot na “pay per view” programih. Nekoč smo si tudi izposojali videokasete, kasneje dvd-je, še kasneje filme na “blu-ray”, danes pa potrebujemo samo dobro spletno povezavo in kreditno kartico. Tako pač tudi mi, nostalgiki devetdesetih let, z veseljem sprejemamo veliko tehnoloških inovacij, ki pa gotovo iz naših src ne bodo izbrisale Dylana, romantičnih televizijskih nadaljevank in filme na videokasetah, ki smo si jih po navadi izposojali v trgovini Blockbuster.
Blockbuster je za nas predstavljal pravo uživaško izkušnjo: v trgovini je sicer dišalo po ljudeh, tepih na tleh je bil večkrat umazan in zguljen, lahko pa smo izbirali med stotinami filmov, na posodo ali na prodaj, med novimi ali “iz druge roke”. Ko smo končno izbrali, kaj bomo gledali na domačem kavču, in smo čakali v dolgi vrsti pred blagajno, pa smo se le s težavo odrekli še vrečki industrijsko spečenega in pakiranega popkorna in barvanim “plastičnim” žele bombonom. Blockbaster je bil v devetdesetih letih prejšnjega stoletja in vse do zgodnjih let 21. stoletja s svojimi tisočerimi trgovinami po vsem svetu pravi ekonomski velikan. Prvo trgovino Blockbuster so odprli leta 1985 v Dallasu, v Teksasu. V naslednjih desetih letih se je število trgovin v ZDA povečalo na 4800, leta 1989 pa je podjetje kupilo že obstoječo angleško verigo trgovin in tako odprlo svojo prvo podružnico v Evropi. Leta 1990 je Blockbuster imel svoje trgovine v 25 državah, leta 2004 je bilo podjetje s svojimi devettisočimi trgovinami na višku svojega ekonomskega razvoja, kmalu pa se je razvila uporaba spletnih storitev in Blockbuster je zašel v krizo. Gospodarske težave podjetja so se nadaljevale vse do leta 2010, ko je končno razglasilo stečaj – s tem dogodkom se je dokončno sklenilo obdobje “fizičnega” najemanja avdiovizualnih izdelkov. Nekoč je bil mit o Blockbusterju… edino, kar še danes živi od tega mita, je ena trgovina v ZDA, v mestecu Bend, v državi Oregon, kjer je gospa Sandi Harding ponosna lastnica zadnje trgovine Blockbuster na svetu. V Italiji so zadnjo trgovino zaprli leta 2012, na začetku marca je prenehala svoje obratovanje še trgovina v Avstraliji, pred nekaj meseci pa je celo znani ameriški televizijski komik John Oliver skušal rešiti stečaja zadnji dve trgovini na Alaski, tako da jima je podaril nekatere osebne predmete hollywoodskega igralca Russella Crowa – niti to ni bilo v veliko pomoč, saj so po začetnem zanimanju stranke dokončno zapustile trgovini. Gospa Sandi Harding pa le vztraja. Na njeni strani so gotovo izjemno redko naseljeno ozemlje in posledično slaba internetna povezava ter seveda zanimanje, ki ga “zadnji Blockbuster” vzbuja med nostalgiki devetdesetih let – kjer interneta še ni, si lahko izposodimo DVD! Med strankami gospe Harding je veliko prebivalcev mesteca Bend in okolice, ki ne morejo gledati filmov na Netflixu ali Amazonu – trgovina ima še vedno 4.000 zvestih strank, katerim se vsak dan pridružujejo nove. Nekatere od teh prihajajo v trgovino, ker je ta postala prava turistična atrakcija za zbiratelje, ljubitelje starih časov, ki še ne morejo pretrgati svojih vezi s preteklostjo – devetdeseta leta so očitno še vedno v srcih mnogih. Prav na te stranke računa podjetniška gospa Harding, ki v svoji trgovini prodaja številne izdelke z blagovno znamko “Blockbuster”: majice, kape, broške in druge spominke, celo pivo z imenom “The Last Blockbuster” – zadnji Blockbuster. Vsi prebivalci Benda so zelo ponosni na svoj Blockbuster, tako da je dvema režiserjema uspelo celo nabrati 40.000 dolarjev za snemanje dokumentarnega filma o priljubljeni trgovini.
Konec imperija Blockbuster ima grenak okus časa, ki neusmiljeno mineva in z gospodarsko izgubo kaznuje vse podjetnike, ki se ne znajo prenavljati. Tak je bil John Antioco, ustanovitelj podjetja Blockbuster, ki je v zgodnjih letih 2000 zavrnil ponudbo Reeda Hastingsa, človeka, ki mu je za le 50 milijonov dolarjev hotel prodati novo, mlado podjetje Netflix, ki danes žanje uspehe celo na oskarjih in je vredno vsaj 170 milijard dolarjev. Tudi poslovni uspeh gospe Sandi Harding iz Benda je neustavljiv, saj si je prikupila srce domače, mestne skupnosti in vseh bližnjih in daljnih “najstnikov iz devetdesetih let”.