Taki smo (56)

Doba, ki jo pogosto imenujemo Golden Age ali zlata doba Hollywooda, se nanaša na obdobje, ki se začne z začetkom zvočnega filma in traja do poznih 40. let 20. stoletja. To je doba, ko je ameriška filmska industrija dosegla vrhunec učinkovito proizvedenega glamurja ter svoje senzualne privlačnosti. O najboljših igralcih in še posebno igralkah te dobe danes pogosto govorimo kot o klasičnih filmskih zvezdah, čudovitih, brezhibno urejenih damah, ki so se zapisale v zgodovino. V tem času se je razvila in izpopolnila vrsta kinematografskih pravil, ki so še vedno temelj sodobnega filmskega jezika. V bistvu gre za ustvarjanje filmov, v katerih je gledalec “v središču sveta”: zgodba je prilagojena tako, da je prijetna, daje gledalcu občutek zadovoljstva, zelo malo je poetičnih kršenj ali drugih motečih dejavnikov, ki bi nas oddaljevali od glavne zgodbe in upočasnili pripoved.
Ena izmed najpomembnejših filmskih zvezd iz obdobja Golden Age je bila prav gotovo Rita Hayworth. Rita – Margarita Cansino se je rodila pred sto leti, 17. oktobra 1918, njena mama je bila igralka in plesalka, oče pa plesalec flamenka španskega rodu. Rita je večkrat nastopala z očetom, dokler je ni spoznal iskalec talentov družbe 20th Century Fox, ki jo je uvedel v svet filma. Kljub nasprotovanju staršev se je poročila s svojim agentom, leta 1935 pa spoznala producenta Harryja Cohna, ki je v njej prepoznal filmsko zvezdo. Cohn se ni zadovoljil z Ritino bujno mediteransko lepoto, ki ni sovpadala s takratnimi hollywoodskimi standardi, prisilil jo je, da je spremenila svoje ime (Hayworth je bil priimek njene mame) in svoj zunanji videz: črne lase je morala pobarvati v ognjeno rdeče, poleg tega so ji z bolečim postopkom odstranjevali lase in spremenili obliko čela. Da bi se še bolj približala ženskemu idealu tistega obdobja, ki je bil zelo oddaljen od teles današnjih anoreksičnih manekenk, je morala Rita pridobiti še 8 kilogramov in tako je prišlo do končne metamorfoze: nastal je lik senzualne pin up, simbol skritih želja milijonov moških. Leta 1946 je igrala vlogo izzivalne Gilde v filmu Charlesa Vidora in si končno zaslužila naziv filmske zvezde – Rita Hayworth je bila Gilda le nekaj ur na zaslonu, toda lik “femme fatale” je ni nikoli več zapustil. V eni najbolj znanih scen filma je igralka zapela pesem “Put The Blame On Mame” in medtem improvizirala kratek “striptiz”: čeprav si je Rita v resnici med plesom snela le rokavico, na koncu točke pa še drugo, se prav gotovo še ni nikjer videla odstranitev rokavice na tako senzualen in obenem eleganten način. Igralka je bila oblečena v krasno obleko iz črnega satena, ki jo je ustvaril znani kostumograf Jean Louis. Obleka je imela ravni izrez, ki je pustil popolnoma gola ramena, dolga je bila do tal in z globoko stransko režo in v omenjeni sceni filma Gilda je bila kombinirana z do ramen dolgimi rokavicami. Da bi oprijeta obleka še bolj zapeljivo poudarila žensko silhueto, je bila Rita Hayworth prisiljena nositi steznik, saj je le nekaj mesecev prej rodila hčerko Rebecco in se še ni popolnoma vrnila v svojo formo. Obleka je morala ostati na svojem mestu med celotno koreografijo, zato je Jean Louis izumil sistem vrvi in mehke plastike; to je morala Rita obleči pod obleko – to ni bil le kostum, bil je visoko tehnološki izum. Krasna črna obleka gotovo ni bila udobna, a pripomogla je k utrditvi podobe strastne ženske, ki jo je Rita imela v kolektivni domišljiji, postala je ikona mode in kinematografije. Revija Life je poročala, da je bila vrednost celotne njene garderobe, ki jo je Jean Louis ustvaril za film Gilda, vredna približno 60.000 dolarjev, kar je bil za tiste čase osupljivo visok znesek. Louis velja za bistveno sestavino v izgradnji “formule”, ki je ustvarila podobo Rite Hayworth. Kostumograf je skrbel za njeno garderobo še za naslednjih petnajst let njene kariere, med tem časom pa je sodeloval tudi z drugimi vrhunskimi zvezdami, kot sta bili Joan Crawford in Marlene Dietrich.
Rita Hayworth je povzdignila model hollywoodske dive do viška, izzivala, zapeljevala, zabavala je ameriško ljudstvo, ki je hrepenelo po miru in si je tudi s pomočjo filmov želelo hitro pozabiti grozote vojne in se vrniti v obdobje ekonomske rasti. Igralka je imela dvojno življenje: pin up na filmskem platnu, v realnem življenju pa diva. Bila je simbol svojega časa in ikona natančno orisanega ženskega stereotipa. Po značaju je bila po eni strani samozavestna, neodvisna in predrzna, po drugi pa nežna, negotova, krhka ženska, ki je stalno iskala moško zaščito. Poročila se je petkrat, še posebno dve poroki pa sta bili pod drobnogledom svetovnih medijev – tista z režiserjem Orsonom Wellesom in tista s princem Alyjem Khanom. Imela je tudi več izvenzakonskih zvez in hude težave z odvisnostjo od alkohola, ki so se poslabšale v 70. letih, ko se je njena lepota popolnoma spremenila, usahnila in ni več ustrezala hollywoodskim standardom. Med drugim so se v teh letih pokazali prvi znaki Alzheimerjeve bolezni, čeprav so ji jo zdravniki diagnosticirali šele leta 1980. Umrla je 14. maja 1987.
Rite Hayworth že dolgo ni več med nami, Gilda pa bo za vedno ostala v spominu vseh ljubiteljev filma in mode in v skritih sanjah večine gledalcev moškega spola.