Taki smo (55)

Modna industrija nenehno rase in se razvija, vsako leto nastajajo nove blagovne znamke, med katerimi lahko potrošniki izbiramo. Nekoč je veljalo pravilo, da je “dražja obleka bolj kakovostna”, danes pa ni vedno tako, zato nima smisla se izogibati poceni izdelkom “fast fashion” trgovin. Večkrat so tudi draga oblačila nizke kvalitete, saj tudi stroški za reklamo in marketing, torej naložbe v prepoznavnost znamke, vplivajo na končno ceno izdelka, seveda na škodo kakovosti. Danes nam je v trgovinah na voljo veliko lepega za malo denarja, samo spoznati se moramo na to in vedeti, kaj kupujemo. Kako lahko že v trgovini prepoznamo kakovost oblačil?
Pri izbiri obleke sta kroj in blago bistvenega pomena: ni dovolj, da nam je modni kos estetsko všeč, da nas privlačujejo barve in vzorci, moramo se ga dotakniti z roko, da resnično razumemo, iz kakšne tkanine je izdelan. Sestava vlaken, teža in predvidena uporaba so spremenljivke, ki jih moramo vzeti v poštev pri izbiri. Prvo, kar moramo narediti pred nakupom, je pazljivo pogledati etiketo in preveriti, iz katerih materialov je bila obleka izdelana. Najbolje bi bilo, da bi poliester in podobna sintetična vlakna ne vstopila v našo omaro. Taki materiali se hitro pokvarijo in ne pustijo naši koži, da naravno diha, med umetnimi tkaninami pa je gotovo viskoza najboljša alternativa naravnim. Tudi barvila, ki so jih v industriji uporabili pri proizvodnji določenega blaga, so pomembna: najboljša so tista odporna, ki se kljub pranju ne spremenijo. To pomeni, da, če na etiketi piše, da moramo oblačilo prati na roke in ne pri srednje-visoki temperaturi vode, so zelo verjetno barvila, ki so jih uporabili pri proizvodnji, slabe kakovosti. Med drugim največkrat prihaja blago iz azijskih držav, kjer ne obstajajo zdravstveni pregledi in predpisi o varstvu okolja, tako da lahko tam pri barvanju mirno uporabljajo nekatere kemične sestavine, ki so v Evropi prepovedane, ker lahko povzročajo rakasta obolenja.
V trgovini se blaga dotaknimo tako na notranji strani obleke kot na zunanji in preverimo njegovo mehkobo. Rahlo potegnimo in nato spustimo: če tkanina ohrani svojo obliko in prožnost, je kakovostna, če pa ostane deformirana, je boljše, da jo pustimo kar tam! Med najboljšimi materiali za izdelavo oblačil so prav gotovo naravna vlakna, torej bombaž, svila, lan in volna. Pri bombažu lahko preverimo kakovost tkanine tako, da jo pogledamo proti svetlobi – pretanko blago, skozi katerega lahko z lahkoto vidimo, ni kvalitetno. Kar se tiče volne, mora na etiketi pisati “čista deviška volna”, to pomeni, da je niso pridobili s postopkom reciklaže, saj večkrat v tekstilni industriji za pridobivanje blaga izkoristijo volno starih nošenih volnenih izdelkov in tekstilnih odpadkov, taka vlakna pa so krajša, med seboj neurejena in imajo manjšo trdnost. Nakup oblačil iz reciklirane volne je lahko za nekatere prava etična izbira, pomembno pa je, da so na etiketi vedno navedene vse potrebne informacije o izvoru volne, naziv “Woolmark” pa potrjuje, da je material, ki so ga uporabili za izdelavo nekega oblačila, čista deviška volna, torej ni recikliran izdelek. Tudi tkanine, ki so sestavljene iz mešanice volne in sintetičnih vlaken, so gotovo cenejše, preverimo vsaj, da je odstotek volne, prisotne v blagu, visok. Če pa se odločimo, da bomo kupovali samo biološke izdelke, moramo na etiketi prebrati naziv Global Organic Textile Standard, ki potrjuje, da gre za ekološko pridelane izdelke.
Pred nakupom obleke poglejmo, kakšni so šivi! Oblačila, ki so bila narejena s stroji, ki obenem režejo in šivajo blago, so značilna za industrijo “fast fashion”. Z veliko lahkoto bomo v takih izdelkih našli štrleče nitke in manjše luknjice, ki so nastale zaradi uporabe neprimernih ali porabljenih igel. Dobro sešita obleka mora imeti lepe, enakomerne in med seboj enako oddaljene šive. Visoko kakovostni izdelki imajo na vsakem centimetru do osem šivov, trije šivi so značilni za izdelke azijskega izvora, pet šivov na vsakem centimetru pa je dober kompromis. Oglejmo si tudi ujemanje vzorcev, ki so natisnjeni na blagu: preverimo, da se npr. pri črtastih ali karirastih tkaninah tisk vedno nadaljuje v isti smeri in brez odrezkov, to je dokaz, da pri proizvodnji niso prekomerno varčevali z blagom. Tudi zadrge naj bodo popolnoma ali vsaj delno prekrite z blagom, gumbi pa dobro pritrjeni in gumbnice natančno izdelane.
Kvaliteta je pomembna predvsem za oblačila, ki jih ne prerastemo in ne potrgamo mimogrede. Za otroške obleke za domačo uporabo na vrtu ali v peskovniku ali za drsanje po pološčenih podovih, lahko kupimo tudi izdelke nižje kakovosti, vsekakor pa iz koži prijaznega materiala in primerno zašite. V primeru, da radi kupujemo v spletnih trgovinah in nimamo možnosti, da bi obleke videli od blizu in jih otipali, preverimo podatke, ki jih je proizvajalec natisnil na etiketo izdelka.