Taki smo

Taki smo (47)

Taki smo (47)

Piše Katja Ferletič / Hrana, ki se je moramo izogibati

Ko nakupujemo hrano, igra, kar vržemo v nakupovalni voziček, izredno veliko vlogo pri zdravju in dobrem počutju nas in naše družine. Če želimo biti zdravi, je pomembno, da se pozanimamo o zdravi prehrani in ostanemo vedno “budni”. Lahko brskamo po številnih spletnih portalih, namenjenih zdravju, specializiranih spletnih dnevnikih, spremljamo posebne televizijske progame, kupujemo revije in tako najdemo nasvete o zdravem prehranjevanju. Če si pa sami ne znamo pomagati in pravilno izbirati, moramo vedeti, da za naše zdravje skrbijo tudi evropske organizacije.
Svetovna zdravstvena organizacija in Organizacija združenih narodov sta se odločili, da se bosta s skupnimi močmi borili proti diabetesu, rakastim obolenjem in srčnim boleznim. Stopnja umrljivosti zaradi teh bolezni se bo morala nujno znižati do leta 2030. Strokovnjaki, zaposleni pri obeh organizacijah, nameravajo znižati količine nasičenih maščob, soli, sladkorja in alkohola, prisotnih v živilih, zato so sestavili dokument, ki predvideva, da bodo morali proizvajalci sirov, mesa in drugih živil na embalažo dodati nalepko, na kateri bo jasno nevedeno (tako kot na paketih cigaret), da lahko škodujejo zdravju. Tarča njihovih ukrepov bodo tudi visokokakovostni izdelki “Made in Italy”, kot so parmezan, pršut, pizza, vino in olivno olje – simboli mediteranske diete, ki jo od nekdaj imajo za najbolj zdrav način prehrane in je od leta 2013 zavarovana pri Unescu kot nesnovna kulturna dediščina človeštva. Za očrnjeni ugled oznake “Made in Italy” pa ni kriva samo Evropa in italijanska zastava na izdelku ni več popolno zagotovilo, da je živilo pristno italijansko. Oblasti namreč preiskujejo sektor proizvodnje pršutov, zlasti tistih z zaščitenima geografskima označbama San Daniele in Parma. Proizvajalci so osumljeni uporabe neprimernih živali za proizvodnjo pršuta in ponarejanja dokumentov. Našli so tudi olje iz oljčnih tropin, ki so ostanek pri stiskanju olivnega olja, pomešan s topili, pod oznako “ekstra deviško olje”, ki so ga izvažali in za višjo ceno prodajali tudi na domačem trgu. Zavajanje s poreklom so odkrili tudi pri trgovanju s paradižniki, ki so npr. z ladjo prihajali v Bari iz Albanije in so bili nato preusmerjeni k veletrgovcu na Sicilijo.
Zdi se, da ne samo italijanska, pač pa tudi vsa evropska hrana, ni več tako varna, kot je bila. Goljufije s hrano so del vsakdana, zato je Evropska unija začela obsežno akcijo proti nezakonitim posegom v živila. Inšpektorji so odkrili veliko mrežo organiziranega kriminala: v skupni akciji Evropskega policijskega urada (Europol) in Interpola, v kateri je sodelovalo 67 držav s celega sveta, od tega 24 članic EU, so samo med decembrom 2017 in marcem 2018 zasegli 9500 ton hrane in 26,4 milijona litrov pijač v vrednosti približno 230 milijonov evrov. Obseg goljufij s hrano ni bil nikoli tako velik, kot je zdaj. Goljufi se ozirajo samo na dobičkonosnost prevare, pri tem pa se zanašajo na zaupanje potrošnika. Največkrat gre v prevari za razliko med živilom in informacijo, natiskano na embalaži, npr. glede porekla pri mesu, sadju in zelenjavi, glede načina pridelave, glede vsebnosti maščobe in sladkorja ter glede vrste surovin. Med goljufijami je verjetno ena izmed pogostejših tista, pri kateri proizvajalec glavno, dražjo sestavino zamenja s cenejšo, tako so npr. v mleti kavi našli mleto cikorijo, zmlet fižol in sladki krompir. Med priljubljenimi triki prehrambne industrije je tudi ta, da sok iz dražjega sadja razredčijo s cenenim jabolčnim sokom in dodajo malo več umetne arome dragega sadja (medtem ko je v proizvodnji živil povsem zakonita uporaba arome masla, namesto pravega masla in arome dima namesto pravega dimljenja). Pogoste so goljufije pri ribah, ko gojene ribe prodajajo kot “divje”, oljčno olje, ki ga mešajo z drugimi olji, balzamični kis, ki je lahko navaden kis, obarvan s karamelom, v govejem mletem mesu so našli tudi svinjino in perutnino, odkrili so tudi ponarejeno šunko, ki je bila perutnina, pobarvana z rožnatim barvilom. V Nemčiji so našli tudi proizvode, ki bi bili potencialno zelo nevarni za zdravje potrošnikov, še posebno tistih, ki imajo alergije: v zmletih lešnikih so našli velike količine arašidov, mandljev in indijskih oreščkov. Na Portugalskem so v tovarni ob mestu Porto potekle sardine spet uporabljali pri izdelavi omake s paradižnikovo mezgo. V Španiji so tunino rjavkaste barve, ki nakazuje, da riba ni več sveža, pobarvali s fermentiranimi ekstrakti zelenjave, prepojenimi z nitriti, in ji s tem povrnili rdečo barvo. V Toskani so nizkokakovostno vino, kateremu so dodali čisti alkohol, prodajali za drago in zavarovano rdeče vino.
Po vsem tem se seveda postavi vprašanje, kako se lahko potrošniki branimo pred goljufijami s hrano. Najprej tako, da kupujemo čim bolj osnovna živila, in to, po možnosti, od preverjenih proizvajalcev. Izogibajmo se proizvodov, ki vsebujejo sestavine, ki jih ne moremo izgovoriti, in pri tem upoštevajmo pravilo: če je živilo iz snovi, ki jih ne prepoznamo brez tečaja iz kemije, naj ne pade v naš nakupovalni voziček. Spomnimo se, da industrijsko predelana in pakirana živila, ki so nam na voljo v supermarketih in gotovo izgledajo prav lepo, imajo mnogo pomanjkljivosti: manj vitaminov, mineralov in drugih “dobrih” elementov, preobremenjena so s kemikalijami (tako kmetijskimi kot industrijskimi) in vsebujejo preveč sladkorja in maščob. V prodajalnah je že veliko ekoloških, lokalnih in sezonskih živil, skušajmo izbirati prednostno med temi.

28.07.2018

Komentarji

Naročite svoj izvod tednika Novi glas

Naročite se na tiskano izdajo tednika Novi glas že danes!

Prireditve

Vremenska napoved

Copyright © 2017 - 2018 Noviglas, Vse pravice pridržane!