Taki smo (44)

Konec šolskega leta pomeni za šolarje (in starše) tudi konec stresnega obdobja. Vsi potrebujemo brezskrbne trenutke, prostost in zabavo brez časovnih omejitev. Otroci poletje nestrpno pričakujejo, želijo si morja, igranja na pesku, pohajanja s kolesom in druženja s prijateljčki. Številnih izvenšolskih dejavnosti, ki jih bremenijo med šolskim letom, je do septembra konec in malčki se končno lahko sprostijo, pozabijo na urnike in upočasnijo ritem svojega življenja. Če je res, da je prišel čas za sprostitev, pa otroci (in starši) gotovo ne morejo popolnoma pozabiti na šolske obveznosti: čakajo nas domače naloge!
Največkrat smo odrasli tisti, ki brundamo in vzdihujemo ob sami misli, da se bomo morali s svojimi šolarčki kregati in pogajati, da bodo poprijeli za delo. Za otroke je “jutri” vedno primernejši od “danes”, saj so danes preveč utrujeni, boli jih želodček, glava ali pa nimajo časa, ker jih kliče delo na vrtu, ki je gotovo nujnejše od domačih nalog. Pediatri svetujejo, da otroci vsaj 20 dni po koncu pouka povsem pozabijo na obveznosti, saj tako popolnoma spremenijo svoje navade, in to spodbuja vsa čutila v organizmu, hormonsko reaktivnost in imunski sistem. Potem pa, ko je polovica počitnic že za nami, je potrebno, da otroci zvezke in knjige spet vzamejo v roke, da ne bodo vsi člani družine pred začetkom novega šolskega leta popolnoma v paniki. Prav gotovo so domače naloge med počitnicami potrebne, da otroci ponovijo, utrdijo in ne pozabijo pojmov in snovi, ki so se jih naučili med šolskim letom, in da septembra ne stopijo v razred, kot da bi se ravnokar vrnili s potovanja na luno, najbolj pomembno pa je, da otroci nikakor ne pozabijo na branje oz. da postane branje knjig, revij, stripov vezna nit med šolskim in domačim delom, veselje in sprostitev tako v šolski klopi kot na plaži ali kavču. Vsi že dobro poznamo, kakšno pomembno vlogo ima branje pri umskem in duševnem razvoju človeka, še posebno otroci pa pri tem bogatijo svoj besedni zaklad in se naučijo sami pripovedovati zgodbe in sintetizirati bistvene informacije v novo celoto. Branje olajša učenje jezika in njegovih pravil, obenem spodbuja razvoj domišljije, širi poznavanje sveta, ki omogoča, da otroci sami najdejo rešitev različnih problemov in empatično pridejo v stik z drugimi. Če pa povsem neradi odpirajo knjig, moramo starši dati dober zgled: knjige lahko odložimo kamorkoli po stanovanju, naj jih malčki stalno imajo pred očmi, naj nas vidijo brati, in berimo z njimi (skupno branje je še bolj dragoceno!), pojdimo v knjižnico in knjigarno, gotovo bomo našli kaj primernega in zanimivega!
Kar se pa tiče ostalih nalog, je zadeva še bolj komplicirana. Kot pri vsaki stvari obstajajo nasprotujoča si mnenja: nekateri učitelji so prepričani, da domače naloge med počitnicami sploh niso potrebne, ker mora otrok “povsem izklopiti”, da se lahko nato vrne v šolo poln energije, drugi pa mislijo, da, če otrok ne “trenira svojih možgančkov” med poletjem, je nevarno, da v treh mesecih pozabi večino konceptov, ki se jih je v šoli naučil. Naloge so vroča tema tudi v pogovorih med starši, ki v “starševskih” whatsapp skupinah debatirajo o njih. Nekateri so kot žandarji, ki z grožnjami strogo silijo svoje otroke k delu, drugi pa krivijo učitelje, da so otrokom naložili preveč dela, in celo spodbujajo svoje otroke, da med počitnicami bojkotirajo domače delo, in jim ob vrnitvi v šolo podpisujejo opravičila. Kot se pogosto zgodi, je resnica verjetno nekje na sredini. Če smo srečni in naš otrok z zanimanjem in veseljem opravlja domače naloge, si ne smemo postavljati drugih vprašanj, če pa je naš šolarček uporniška duša in sploh noče slišati za pisanje in učenje, preden izgubimo spanec in živce, lahko poskusimo nekaj trikov. Pomembno je, da otrok ne doživi ponovnega odprtja knjig kot nekaj, ki omejuje ali ovira trenutke, ki so dragoceni in prijetni za vso družino. Da se temu izognemo, je dobro, da že vnaprej, po možnosti že ob koncu pouka, v sodelovanju z otrokom organiziramo in določimo čas in metode, s katerimi bo naloge izvajal. Pedagogi svetujejo, naj jih otroku ne preveč vsiljujemo, lahko npr. poskusimo skupaj določiti čas, ki je najbolj primeren za pisanje, to še posebno v zadnjih tednih pred začetkom pouka. Izberimo urnik tudi glede na otrokove želje in sposobnost koncentracije, namenjajmo nalogam največ eno uro na dan, izberimo miren prostor v hiši in izognimo se motečim oz. “preveč zanimivim” dražljajem. Slediti mu moramo od daleč: če otroku pri delu preveč pomagamo, se bo lahko čutil negotov in ne bo zaupal v svoje sposobnosti. Skušajmo ustvariti čim bolj mirno, prijetno in ustvarjalno okolje in se tako izogniti tveganju, da bi malček naloge asociral z dolgočasno obveznostjo in si pri tem zagotovimo, da bo vrnitev v šolo potekala na miren in postopen način, saj bi bila brez minimalne priprave še bolj travmatična in bi bil lahko otrok psihično popolnoma nepripravljen.
Večina strokovnjakov meni, da mora otrok tudi med počitnicami imeti omejitve kot vedno – osnovna struktura mora biti še vedno vzpostavljena, podobno kot v šoli. Kot rečeno, pa so počitnice čas za sprostitev: otroci se morajo ukvarjati z dejavnostmi, za katere jim čez leto zmanjkuje časa. Lahko počnejo veliko različnih stvari, od risanja, glasbe, plesa, ročnih spretnosti do druženja s prijatelji v naravi, športnih aktivnostih, in tudi pri tem osvajajo nova znanja in bogatijo svojo dušo.