Taki smo

Taki smo (37)

Taki smo (37)

Piše Katja Ferletič / Od tulipanov do bitcoin: ali se zgodba ponavlja?

Pomlad je čudovita. Vsepovsod imamo barve, vonjave, cvetje in vsak prost trenutek je lepa priložnost za sprehod v naravi.
Pred kratkim sem si z družino ogledala park Arboretum v Volčjem Potoku. Preživeli smo krasno jutro med dinozavri, kiti, raznovrstnimi igrali za otroke (in odrasle) in cvetjem. Občudovali smo drevje, urejene vrtove, lesene skulpture, še posebno pa tulipane, ki so bili tedaj v polnem cvetenju. Z nami je bila tudi nona, spretna vrtnarica, edina (hvala Bogu!), ki se pri nas ukvarja s cvetjem in urejanjem vrta. Med sprehajanjem je otrokoma razlagala, koliko ur dela in truda je potrebnih, da so gredice tako lepo urejene in cvetje tako lepo. Ker dobro vem, kako se tudi ona trudi, da imamo doma lepo, me je med brskanjem po spletu povsem presunila novica, da so v parku TuliPark v okolici Rima, ki so ga odprli 30. marca letos, obiskovalci uničili več kot 8 tisoč tulipanov. Za postavitev gredic je bilo potrebnih 9 mesecev trdega dela, v 48 urah pa je bilo vsega konec: turisti – vandali so cvetje odtrgali in pokradli ogromno število čebulic. Organizatorji so žalostno sporočili javnosti, da je bil park sad 35-letne izkušnje na področju cvetličarstva in tesnega sodelovanja z nizozemskimi trgovci čebulic tulipanov. Gotovo se kaj takega na Nizozemskem ne bi zgodilo, saj so tam tulipani državni simbol.
Pred leti smo si med potovanjem na Nizozemskem ogledali Bloemenmarkt, amsterdamski trg cvetja, ki že od leta 1962 dobesedno lebdi na vodah velikega kanala Singel. Tudi mi smo kupili nekaj vrečk čebulic pisanih tulipanov in jih odgovorno izročili naši noni. Iz njih bi moralo pognati na desetine raznobarvnih cvetic, nekaj pa je verjetno šlo narobe, saj niso naši tulipani prav nič pisani: iz čebulic je pognalo lepo število popolnoma rdečih cvetov. Vsekakor smo vsi (verjetno nona ne …) še vedno trdno prepričani, da gre za povsem originalne in kakovostne tulipane iz Nizozemske, saj smo jih kupili neposredno od proizvajalca!
V Bloemenmarktu so bili tulipani res vseh barv in oblik, taki, kot so tudi v Keukenhofu, v kraju Lisse v bližini Amsterdama, v enem najlepših parkov na svetu. Park je za obiskovalce odprt le nekaj tednov spomladi, v njem pa lahko občudujemo na milijone različnih cvetic, še posebno pa tulipanov. Letos so prvič obiskovalcem na voljo popolnoma opremljeni šotori t. i. Tulip Pod, v katerih lahko za 69 evrov prenočijo in se zjutraj romantično zbudijo popolnoma odeti v omamne cvetlične vonjave. Park in njegovi tulipani so v ponos vsem Nizozemcem, čeprav so prve čebulice prišle iz Turčije v Evropo šele leta 1500. Takrat tudi njihovi tulipani niso bili tako pisani: baje, da jih je okoli leta 1600 prizadel neznan virus, ki ga je prenašala listna uš in ki je povzročil spremembe barv in oblik cvetnih lističev. Tulipani so tako svoje lastnike pogosto presenečali z raznobarvnimi cvetovi in nastale so različne vrste tulipanov, nekatere od teh so bile zelo redke in so imele visoko vrednost.
Tulipan ima veliko prednosti s komercialnega vidika: njegova čebulica je zelo odporna, iz nje je mogoče pridobiti nove čebulice in zato ni presenetljivo, da so Nizozemci zgodaj začeli trgovati ne s cvetjem, pač pa s čebulicami. Zdi se, da so se cene začele višati najprej glede na posebne značilnosti čebulic, potem pa zaradi naraščanja povpraševanja, kateremu cvetličarji kmalu niso bili kos. V zgodnjem 17. stoletju so postali tulipani glavni statusni simbol Nizozemcev – imeti v lasti tulipan je postal simbol ekonomskega bogastva. Leta 1623 je cena ene same čebulice navadnega tulipana dosegla vrednost 1000 guldnov, kasneje pa je še posebej prednjačil “semper augustus” – občasno je po celi Nizozemski krožil le za en ducat čebulic tega tulipana. Vrednost ene čebulice se je na začetku leta 1637 povišala na 6 tisoč guldnov, za kar bi takrat dobili celo meščansko hišo v uglednejši četrti Amsterdama. Naraščalo je prepričanje, da se cene ne bodo več znižale – nizozemski varčevalci so menili, da je tulipan varna naložba za njihovo prihodnost. Vsi so začeli s svojimi prihranki kupovati čebulice. Cene so še naraščale, začeli so kupovati ne le čebulice kot take, ampak tudi neke vrste obveznice po že določenih cenah. Nastal je poseben fenomen t. i. “vetrovna trgovina”, saj so trgovali tudi s papirji o delnem lastništvu nad določeno čebulico in nazadnje tudi s čebulicami, ki jih sploh niso še posadili, organizatorji “tulipanskih” dražb pa so ob vsem tem ogromno služili. V prvi mesecih leta 1637 je prišlo do prvega špekulativnega balona zgodovine kapitalizma oziroma ekonomije nasploh. Nenadoma so se cene na dražbi v mestu Haarlem začele nižati, razširila se je panika, zato je čedalje več lastnikov želelo čebulice prodati in cene so strmoglavile – v roku nekaj tednov za 95 odstotkov. Na stotine Nizozemcev, navadnih ljudi, ki so se za nakup čebulic zadolžili, gospodarstvenikov, plemičev in bogatašev, je finančno propadlo. Tulipanova čebulica, s katero so do pred nekaj meseci lahko kupili lepo hišo, je popolnoma izgubila svojo vrednost.
Vsako zgodovinsko obdobje ima svoje špekulativne balone, ki nastanejo zaradi neodgovornega vedenja ekonomskih akterjev na tržišču: hitro in veliko zanimanje za določeno investicijo privede do neupravičene evforije za nakup in posledično povišanja cen. Tako kot ni bilo trgovanje s tulipani, danes tudi trgovanje s sodobnimi virtualnimi valutami bitcoini ni še pravno urejeno. Čeprav je s cvetličnimi čebulicami marsikdo obogatel in gotovo je kdo tudi z bitcoini zaslužil milijone, so državni finančni organi še zelo skeptični, saj govorimo o nestanovitnosti trga z izredno visokimi nihanji vrednosti valute. Podobno kot pri trgovanju s tulipani prihaja tudi danes do špekulacij, pri katerih bitcoini dosegajo ogromno vrednost, ki pa ni stabilna. Investitorji, bogati podjetniki in mali varčevalci, tvegajo danes, da bo kmalu njihov “semper augustus” veljal manj kot navadna čebula.

12.05.2018

Komentarji

Naročite svoj izvod tednika Novi glas

Naročite se na tiskano izdajo tednika Novi glas že danes!

Prireditve

Vremenska napoved

Copyright © 2017 - 2018 Noviglas, Vse pravice pridržane!