Taki smo

Taki smo (35)

Taki smo (35)

Piše Katja Ferletič / Različne ženske so različne “prve dame”

Lik ameriške prve dame je postal, še posebno po drugi polovici 20. stoletja, zelo pomemben. Začenši z izredno politično vlogo Eleanor Roosevelt, kateri sta sledili Elizabeth “Bess” Truman in Mamie Eisenhower, pa do priljubljenih Jacqueline Kennedy in Eleanor Carter z njenim humanitarnim delovanjem. Sledile so jim glamurozna Nancy Reagan, Barbara Bush, ambiciozna Hillary Clinton, Laura Bush in sproščena Michelle Obama, danes pa imamo v Beli hiši celo Slovenko.
Jackie Kennedy je gotovo najbolj poznana “first lady”, tista, katero skušajo ženske po celem svetu posnemati, najuspešnejši prototip prve dame, in to gotovo ne samo zaradi izjemno dobrega okusa v modnih izbirah ali zaradi osebne tragedije, ki jo je doletela, pač pa tudi zato, ker je bila prva soproga ameriškega predsednika, ki je javno aktivno delala na strani svojega moža in prispevala k njegovim diplomatskim uspehom. Bela hiša je po njeni zaslugi postala prizorišče kulturnih in političnih srečanj, med katerimi je imela Jackie vlogo ambasadorke – ne govorimo torej samo o podobi in stilu oblačenja, ampak predvsem o odločilni vlogi, ki jo je imel njen lik v političnem in družbenem življenju ZDA. Nekaj let po njeni smrti se je ameriškemu narodu zelo priljubila tudi Michelle Obama, ki je vlogi prve dame dala čisto oseben, nov in svež pečat. S svojim neformalnim stilom, popolnoma uravnovešeno mešanico profesionalnosti in spontanosti, je med mandatom svojega moža skušala doseči pomembne cilje v socialnem razvoju države. Michelle je uspelo nagovarjati različne družbene sloje, saj naj bi v Ameriki tradicionalno prve dame, v vlogi gostiteljic in gospodaric Bele hiše, združevale podobi preproste državljanke in bogate plemkinje.
Zelo “tradicionalna” prva dama je bila “ameriška nona” Barbara Bush, ki je v 93. letu starosti umrla v torek, 18. aprila 2018. Barbara je bila pomemben člen ene največjih ameriških političnih dinastij: bila je potomka 14. ameriškega predsednika ZDA, Franklina Pierca, žena Georgea H. W. Busha, 41. predsednika, in mati 43. predsednika, Gerogea W. Busha. Imenovali so jo tudi “Silver fox” (srebrna lisica), zaradi njenih bistrih misli in značilnih belih las. Podlegla je bolezni pljuč in srca, s katero se je borila že nekaj časa, potem ko je odklonila nadaljnje zdravljenje. Barbara Pierce se je rodila junija leta 1925 v zvezni državi New York, svojega moža je spoznala, ko je bila stara komaj 16 let, in po številnih ljubezenskih pismih in skoraj dveh letih zaroke sta se poročila leta 1945. Njun zakon je trajal 73 let in je zapisan v zgodovino kot najdlje trajajoči zakon predsednika v ameriški zgodovini. Čeprav je večkrat uporabila ostre besede na račun sedanjega predsednika Trumpa (označila ga je za mizogina in razširjevalca sovraštva), je sožalje ob njeni smrti izrekel tudi zdajšnji predsedniški par: Trump in Melania sta se pridružila proslavljanju življenja Barbare Bush kot zagovornice ameriških družin. Bela hiša pa je izdala dve sožalni sporočili, od Trumpa in posebej od prve dame Melanie Trump.
Melanino sporočilo izpostavlja, da je Busheva v življenju vedno dajala na prvo mesto družino in domovino: “Bila je močna ženska in vedno se je bomo spominjali po njenih najpomembnejših vlogah žene, matere in prve dame ZDA”. Tudi Melania sama je po rojstvu sina Barrona zelo ponosna predvsem na svojo vlogo matere in gotovo ni zanikala svojih korenin, saj je svojega otroka naučila slovenskega jezika.
V ameriški politični kulturi se pomoč in solidarnost žene predsednika svojemu možu štejeta za elementa, ki ju ni mogoče prezreti. V predsedniški kampanji Donalda Trumpa Melania sprva ni bila aktivna, držala se je bolj v ozadju. Svojega moža je podpirala, ne da bi mu vsiljevala svojih političnih pogledov – obstaja nemreč več vrst “first lady” in verjetno je Melania tista, ki nikakor ni hotela te vloge. Svojo kariero v svetu mode je začela pri rosnih šestnajstih letih, kasneje pa se je uveljavila v Milanu in Parizu, kjer je hodila po najbolj prestižnih rdečih preprogah in sodelovala z največjimi fotografi. Njene fotografije so krasile naslovnice pomembnih modnih revij, kot so Vogue, In Style, New York Magazine. V 90. letih prejšnjega stoletja je v New Yorku začela obiskovati umetniške kroge, zanimali sta jo arhitektura in design, poleg tega pa se je začela aktivno ukvarjati z dobrodelnimi akcijami. Z Donaldom Trumpom se je poročila 22. januarja 2005 na Floridi, danes pa se ukvarja z oblikovanjem nakita in kozmetiko ter še vedno sodeluje v številnih dobrodelnih organizacijah in ustanovah. 8. novembra 2016 je postala “first lady” in za svoja institucionalna potovanja pogosto izbira oblačila, ki so zelo podobna krajevnim nošam, z namenom, da bi se poklonila različnim kulturam. V Savdski Arabiji je nosila dolgo črno obleko (a brez tančice na glavi), kimono na Japonskem, živordeče krilo, ki je spominjalo na flamenko, ob prazniku španske kulture, črne čipke v Vatikanu.
Sporočilo, ki ga Melania s svojimi modnimi izbirami in s svojim obnašanjem daje, je, da v Beli hiši zdaj živi vsaj ena oseba, ki je lepo vzgojena, izpopolnjuje svoje znanje in se trudi, da ne bi bila antipatična celemu svetu. Zelo verjetno se bo tudi ona zapisala v zgodovino kot veliko drugih ameriških prvih dam, kdor pa jo osebno pozna, je že trdno prepričan, da bo na tem položaju izjemna, ne samo ker je zelo lepa, pač pa je tudi tiha in dostojanstvena ženska.

28.04.2018

Komentarji

Naročite svoj izvod tednika Novi glas

Naročite se na tiskano izdajo tednika Novi glas že danes!

Prireditve

Za slovenski glas

Vremenska napoved

Copyright © 2017 - 2019 Noviglas, Vse pravice pridržane!