Taki smo (29)

Pred kratkim so italijanske tajne službe vladi predstavile poročilo o nevarnosti “cyber” oz. spletnih napadov, katerih namen je vplivati na javno mnenje volivcev. Računalniški hekerji po spletu širijo informacije, večkrat so to “fake news” ali pa osebni podatki političnih akterjev.
Politične kampanje, ki širijo lažnive novice, in propaganda so izredno močno sredstvo za vplivanje na odločitve posameznikov in mnenjskih voditeljev in danes ciljajo na upravljanje javnih razprav, še posebno na spletnih družbenih omrežjih. “Fake news” niso dovolj močne, da bi ustvarjale nov način mišljenja, pač pa zelo učinkovito krepijo človeške predsodke in že obstoječe politične in kulturne ideale.
Širjenje lažnivih informacij sicer ni največja politična nevarnost: hujša sta kraja osebnih podatkov in napad na javne infrastrukture. Prejšnji teden so hekerji skupine Anonymous npr. napadli spletno stran političnega voditelja Lige Mattea Salvinija. Objavili so ponarejeno fotografijo Salvinija s prašičjimi potezami, pisno napadli njegove politične izbire in predali javnosti več kot 70 tisoč osebnih e-sporočil pripadnikov njegove strake. V Firencah je na isti način Anonymous napadel Renzija in pripadnike demokratske stranke, v Milanu pa se je znesel nad sistemom krajevne ustanove Citta’ Metropolitana.
Anonymous je mednarodno gibanje aktivistov oz. internetni pojav, pri katerem sodelujejo posamezniki in množične spletne skupnosti, ki delujejo povsem anonimno za dosego zaželjenega cilja. Gibanje je zaslovelo zaradi računalniških napadov na vladne, verske in razne podjetniške spletne strani. Pojav je nastal leta 2003 z objavljanjem fotografij ali komentarjev na webu, še posebno na spletnem forumu “4chan”, kjer so pri objavi sporočila uporabniki lahko vpisali svoje uporabniško ime ali pa so nastopali brezimno kot “Anonymous”. Vešči uporabniki portala so se začeli množično povezovati in skupaj boriti proti krivicam, še posebno za zaščito svobode mišljenja in izražanja misli. Njihov namen je nasprotovanje internetni cenzuri in nadzoru, zato je tudi njihovo delovanje največkrat usmerjeno v vlade, organizacije in družbe, ki jih obtožujejo poskusov cenzure. Konkretno delujejo na dva načina: na spletnih straneh in forumih objavljajo zaupne informacije, ki so jih pridobili z nezakonitimi informatskimi napadi na računalniške arhive, po drugi strani pa spremenijo ali začasno blokirajo delovanje nekaterih spletnih strani. Pripadniki Anonymousa, ki prihajajo s celega sveta, se virtualno združujejo na forumih in spletnih družbenih omrežjih, kjer ustvarjajo skupine in tajno organizirajo napade. Na spletnih straneh Facebook, Myspace in Youtube imajo ustvarjene uporabniške račune, po katerih ostajajo v stiku z javnostjo. Njihova ideja in način delovanja ostajata vedno enaka, t. j. doseči zaželjeni cilj brez razkrivanja svoje identitete. Poleg protestnih dejavnosti, ki jih izvajajo na spletu, se pripadniki organizacije srečujejo in delujejo tudi v realnem življenju. V javnih protestnih akcijah se prikažejo z masko Guyja Fawkesa, junaka filma V kot vroče maščevanje (V for Vendetta), ki temelji na istoimenskem ilustriranem romanu. Fawkes je alegorija boja zoper diktature in zatiranje, ki ga vladni organi izvajajo nad ljudstvom; tovrstni hekerji se imajo za čistokrvne liberalce in anarhiste, ki jih ta junak predstavlja. Anonymous ima tudi uradno spletno stran, kjer si vsakdo izmed nas lahko kupi tudi njihovo majico ali pa se poveže na druge spletne strani, na katerih dobi znano masko.
Anonymous se ne bori samo proti cenzuram in nepravičnostim, v začetku leta 2015 je napovedal vojno proti ISIS-u in vsem terorističnim organizacijam. Glavni cilj vseh akcij organizacije je: “Nevtralizirati vsakogar, ki napada našo svobodo”. Z besedami “vi ste virus, mi zdravilo” so napovedali brisanje računov na spletnih straneh, kot so Twitter, Facebook in e-pošte oseb, za katere sumijo, da so v povezavi z Islamsko državo. Prav tako napadajo spletne strani, ki širijo njihovo propagando, in iščejo informacije glede novih terorističnih napadov.
Informatskih skupin, kot je Anonymous, je veliko. Ruske organizirane skupine hekerjev napadajo računalniške sisteme ministrstev, veleposlaništev in evropskih in ameriških medijev, korejski hekerji se znašajo nad finančnimi institucijami in kriptovalutami, tisti iz Bližnjega vzhoda kradejo uporabniške profile na družbenih omrežjih, Angleži pa uporabljajo “kibernetsko orožje”, s katerim si prilastijo industrijske, bančne ali druge poslovne skrivnosti.
Če dobro analiziramo, kateri so glavni cilji informatskih napadov teh organizacij, lahko mi, navadni smrtniki, mirno spimo, a le do določene mere. Zavedati se moramo, da imajo lahko vse nas pod kontrolo: naše tekoče račune, zdravstvene informacije, profile na družbenih omrežjih, lahko pogledajo, katere spletne strani obiskujemo, in si tako ustvarijo podrobno sliko o naših navadah, okusih, o nas.
Širše gledano, pomislite, kaj bi se zgodilo, če bi hekerji napadli npr. sistem, ki urejuje semaforje v velikih mestih, elektrarne, kontrolne stolpe na letališčih, železnice, sisteme prečiščevanja vode. Veliko ljudi bi izgubilo življenje, nastala bi popolna panika. Tajne službe vseh držav morajo nujno poskrbeti, da ne bo nikdar prišlo do takih napadov. Postati bodo morale pametnejše in hitrejše od hekerskih organizacij, in to tudi po volitvah, saj Matteo Salvini s prašičjim obrazom gotovo ni najhujša nevarnost!