Taki smo (22)

Že nekaj sezon nam modni ustvarjalci spet ponujajo kavbojke in druga oblačila iz blaga denim, ki ga bomo tudi letos videvali na defilejih najbolj prestižnih modnih znamk. Jope, srajce, kavbojke in celo čevlji iz tega blaga bodo morali biti prisotni v garderobi vsakega pravega ljubitelja mode.
Kavbojke ali jeans hlače so po navadi narejene iz denima, imajo 5 žepov, ki so pritrjeni z bakrenimi zakovicami in jih zapiramo z zadrgo in kovinskimi gumbi. Lahko imajo različno težo: če tehtajo okoli 10 unč (280 gramov), je to lahka, poletna verzija kavbojk, ko pa teža niha med 12 in 21 unč, so to kavbojke, primerne za zimsko sezono. Danes izdelujejo v tekstilni industriji iz vsake bombažne bale do 215 parov kavbojk, zemeljske površine, namenjene pridelavi bombaža, pa presegajo 34 milijonov hektarjev: na njih uporabijo 25 % svetovnih insekticidov in 10 % vseh pesticidov. 50 % vsega denima prihaja iz Azije, torej Kitajske, Indije in Bangladeša, največ jeans hlač pa sešijejo v Mehiki.
Prve kavbojke so nastale v ZDA, v San Franciscu, kjer je v 19. stoletju podjetnik nemškega rodu Levi Strauss začel v svoji trgovini delavcem prodajati hlače in predpasnike iz grobega modrega blaga. Delavci so nosili Straussova oblačila vsak dan, in čeprav so bila res zelo trpežna, niso bila pa neuničljiva, tako da so jih morale žene doma krpati. Ena od teh žena se je odpravila h krojaču Jacobu Davisu in ga prosila, naj hlače tako preoblikuje, da se ne bodo več trgale ob pasu. Davis je hlače izdelal iz denima in jim dodal značilne bakrene zakovnice: ustvaril je prve jeans hlače. Gospa je bila zelo zadovoljna, zato se je krojač obrnil na Straussa in skupaj sta 20. maja 1873 patentirala svoje hlače in jih začela serijsko proizvajati. Kmalu so jeans hlače nosili vsi delavci na železnicah, gozdarji in kavbojci. Tem je Strauss kasneje v desni sprednji žep hlač dodal še manjši pravokotni žepek, ki ga še danes najdemo na kavbojkah, in malokdo ve, čemu služi: to je “watch pocket”, to se pravi žep za uro, saj so v tistih časih kavbojci radi nosili žepno uro, ki so jo potem z verižico pritrdili na pas in varno položili v ta žepek. Veliko let kasneje, 25. maja 2001, je uslužbenka podjetja Levi’s za 46.532 dolarjev na spetnem portalu eBay kupila par kavbojk iz tistega obdobja, ki so jih našli v zapuščenem rudniku. Podjetje je po tistem, originalnem vzorcu, izdelalo 500 parov hlač in jih prodalo po 300 dolarjev vsakega.
Beseda “jean” izvira iz “Jeane” ali “Jannes” – antične francoske besede za italijansko mesto Genova, ki je bila napisana na zabojih močnega, trpežnega in cenovnega blaga, ki so v 16. stoletju prihajali iz pomorske republike Genove. Tukaj so iz tega blaga, zelo podobnega denimu, ustvarjali oblačila za mornarje. Dejstvo, da je Strauss uporabil tako blago za svoje kavbojke, ki so se preimenovale v “jeans”, je ustvarilo zmedo: “jeans” so hlače narejene po določenem kroju, lahko so iz več vrst blaga, “denim” pa je zanje najbolj uporabljeno in značilno blago.
Kavbojke, kot jih še danes poznamo, so se razširile v Evropi še posebno med drugo svetovno vojno, saj so jih nosili ameriški vojaki, ko so slekli uniformo. Kasneje, na polovici 50. let, potem ko jih je ameriški igralec James Dean nosil v filmu “Rebel Without a Cause” so postale zelo popularne med mladimi. Danes lahko v trgovinah najdemo kavbojke, narejene po najrazličnejših krojih in v najrazličnejših barvah in vrstah denima, npr. spet so zelo moderne raztrgane in s spranim, obrabljenim videzom. Seveda tudi to ni novost: prvič so kavbojkam namerno dali ponošen videz že v 60. letih, ko je gospod Marty Friedman, lastnik znane trgovine oblačil Limbo v East Village v New Yorku, vse hlače večkrat dal globinsko oprati in jih take prodal mladim hippyjem, ki so bili popolnoma navdušeni.
Kdorkoli sledi modnim smernicam, bo moral letos nositi tudi jopo iz denima. Skozi desetletja so takšno jopo poleg pripadnikov delavskega razreda kot znak upora nosili pripadniki različnih subkultur, saj je bilo v svoji modni evoluciji velikokrat platno osebnega izražanja, na katero so njeni lastniki lepili, šivali in risali simbole in jo prilagodili svojemu okusu. Mladi in manj mladi si jo danes kupijo tudi zato, ker jih nostalgično spominja na velike hollywoodske igralce, na Marlona Branda, Jamesa Deana, Paula Newmana in Roberta Redforda, ki so jo nosili nad enostavno belo majčko in s kavbojkami. Tudi jopo iz denima je prvič izdelal Levi Strauss, in sicer leta 1880 za rudarje, ki so v Kaliforniji iskali zlato. Od leta 1905 je bila izdelana večinoma samo po točno določenem kroju in je bila znana s številko 506, kasneje pa sta se ji pridružili še jopa 91 in “slim jacket”, ozka jopa, ki je imela posebne, poševne žepe in je bila namenjena predvsem kavbojcem. Do današnjih dni ji je sledilo veliko verzij in interpretacij: obložili so jo z mehko, toplo podlogo, primerno za zimo, raztrgali so jo, okrasili z vezenjem, s pisavami, cvetjem, biseri in bleščicami. Danes prestižne modne hiše jopo iz denima povzdigujejo med klasične kose, vredne luksuznih interpretacij.
Tako kot jeans hlače tudi jopa gotovo ni več delovna obleka, ampak ima vendar še vedno okus upora in neusklajenosti, in v tem duhu jo bomo ponovno videli in nosili v naslednjih nekaj mesecih. Za leto 2018 torej denim od nog do glave!

Piše Katja Ferletič / Tudi v letu 2018 bomo nosili kavbojke

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme