Taki smo

Taki smo (21)

Taki smo (21)

Piše Katja Ferletič / Sladka božična radost, “paneton”

Američani so letos še posebno zaljubljeni v tipično italijansko božično pecivo, ki bo zelo težko manjkalo tudi na naših mizah: govorimo seveda o “panettonu”! Časopis New York Times namenja tej sladici poglobljen zapis, v katerem navaja, da so ameriški slaščičarji dobesedno obsedeni z zahtevnim receptom za njegovo pripravo, saj jim ta le redkokdaj v polnosti uspe. Trdijo namreč, da predstavlja “paneton” višek v umetnosti pridelave peciva, saj je za pripravo treba obvladatii vrhunsko slaščičarsko tehniko. Podpredsednik italijanske družbe Eataly Usa pravi, da, ko so pred osmimi leti začeli odpirati svoje trgovine v ZDA, so se že vsi čudili velikim količinam prodanih “panetonov” – prodali so jih 20.000, letos pa so prodaje že presegle vsa predvidevanja s 40 % poviška in končanimi zalogami v skladiščih.
O izvoru tega priljubljenega božičnega peciva obstaja več legend, najbolj poznane pa so tri. V prvi je glavni junak zgodbe mladi Ughetto, v službi pri Vojvodi Ludovicu Marii Sforza, kjer je skrbel za sokole. Ughetto je bil brezupno zaljubljen v Adalgiso, pekovo kčerko, ki je ves svoj čas preživljala v domači pekarni z očetom, ki je bil zaradi prevelike konkurence v hudih finančnih težavah. Da bi jima priskočil na pomoč in se izkazal pred Adalgisinim očetom, je Ughetto prodal dva od svojih sokolov in nakupil masla, da bi bili pekovi izdelki bolj okusni. Peciva so se lepše prodajala, zato je mladenič kupil še jajca, kandirani ceder in rozine. Pek je tako ustvaril odlični “pangrande” oz. “paneton”, rešil svoje finančne težave in Ughettov recept je zaslovel po celi Italiji. Druga zgodba pripoveduje o redovnici, ki je bila v božičnem času zelo potrta zaradi finančnih težav samostana. Da bi sebe in ostale sestre malo razveselila, je testu za kruh dodala še jajca, sladkor, maslo, rozine in kandirano sadje, na površje pa vrezala simbol križa. Čudež v Milanu: torta je narasla v obliki kupole, simbol križa na njej se je razprl in razodel čudovito rumeno barvo testa. Tudi v tem primeru je bil uspeh neverjeten, tako da so si vsi Milančani kmalu želeli dobrega kruha redovnic, ki od tedaj dalje niso več živele v revščini. Tretja zgodba govori o Toniju, ki je podaril recept “panetona” kuharjem vojvode Ludovica Sforze. Bil je 24. december zvečer, ko je ob koncu bogate večerje vojvoda čakal sladico, žal pa so kuharji pecivo zažgali. Vsi so se bali vojvodove jeze, a Toni jim je podaril zadnji košček kvasa. Zamesli so testo z značilnimi sestavinami in nastala je odlična sladica. Vojvodi je bila tako všeč, da jo je Toniju v čast poimenoval “pan de Ton”, torej “paneton”.
Sestavine za izdelavo odličnega “panetona” so še vedno iste, a originalni recept slaščičarji in industrijski proizvajalci večkrat spreminjajo, da lahko zadovoljijo raznolike zahteve kupcev. Razlik med preprostim ali s kremo polnjenim, obrtniško izdelanim ali industrijsko pakiranim“panetonom” je veliko. Vsaka izbira drugače vpliva na našo prehrano. 100- gramska rezina navadnega “panetona” ima 333 kalorij, vsebuje pa predvsem ogljikove hidrate (63 %) in maščobe (29 %) in zelo malo beljakovin (8). “Paneton” je pač slaščica: ogljikove hidrate najdemo v moki, sladkorju in kandiranem sadju, maščob je veliko v maslu, beljakovine so pa prisotne samo v jajcih. Velika razlika med obrtniškim in industrijsko izdelanim “panetonom” je v surovinah: obrtnik izbira kakovostne sestavine, industrija pa si prizadeva zmanjšati stroške. V industriji lahko pri pridelavi “panetona” uporabljajo konservanse, pri obrtniški pripravi pa je uporaba teh izključena, zato ima ta sladica krajši rok trajanja, kar jasno označuje njeno svežino. Industrijski “paneton” vsebuje pivski kvas, medtem ko slaščičar pri izdelavi uporablja matičnega. V marketih najdemo “panetone” vseh vrst: s koščki čokolade, kremami, eksotičnim sadjem, brez rozin ali brez glutena. Vse “obogatene” različice klasičnega “panetona”, ki je že sam po sebi kalorična sladica, znatno povečajo vnos maščob in sladkorjev: če ima rezina klasičnega “panetona” okoli 333 kcal, lahko kos polnjenega s čokolado, doseže do 430 kcal.
V velikih trgovinah niha cena “panetonov” od 2,7 do 14 evrov na kg. Npr. cena “panetona” znane znamke Tre Marie niha od 12 do 14 evrov na kg, sledijo ji druge, kot so Maina, Balocco, Bauli in Paluani – od 5 do 7 evrov na kg. Ta imena so potrošnikom zelo znana, obstajajo pa tudi izdelki, ki jih velike trgovine prodajajo po nižjih cenah z lastno znamko, kot so v Italiji npr. Coop, Carrefour, Esselunga in Unes (od 2,70 do 4 evrov na kg). Čeprav so cene vseh teh izdelkov različne, lahko z natančnim prebiranjem napisov na embalažah izvemo, da tudi “panetoni”, ki nosijo ime trgovine, prihajajo iz iste tovarne kot tisti najbolj poznanih znamk. Npr. Maina proizvaja “panetone” Coop, Esselunga in Unes, Balocco pripravlja “panetone” trgovine Carrefour, Paluani pa jih dobavlja v Conad. Označba proizvajalca ni jasno navedena na embalaži, surovine pa so povsod iste, zato verjetno ni bistvenih razlik v “panetonu” z znanim imenom in tistim z znamko marketa, končna cena pa je po navadi le marketinška izbira. Če hočemo vedeti natančno, od kod prihaja naš “paneton”, je bolje, da si vsaj na Božič privoščimo sicer dražjega, a vsekakor visokokakovosten obrtniški izdelek, katerega višji stroški so gotovo upravičeni.
“Paneton”, naj bo to fini slaščičarski izdelek ali pa tisti s police nam najbližjega marketa, gotovo ni priboljšek za vsak dan. Če nam po Božiču ostane kaka rezina, si jo lahko privoščimo le za zajtrk, drugače se med prazniki nabranih odvečnih kilogramov gotovo ne bomo z lahkoto znebili.

23.12.2017

Komentarji

Naročite svoj izvod tednika Novi glas

Naročite se na tiskano izdajo tednika Novi glas že danes!

Prireditve

Vremenska napoved

Copyright © 2017 - 2018 Noviglas, Vse pravice pridržane!