Taki smo (13)

Pred kratkim sta na razstavi Lego kock Brikmania v Rimu dva fantka zlezla na sedemmetrsko reprodukcijo slavne ladje Titanic in jo hudo poškodovala. Organizatorji razstave menijo, da sta dečka povzročila vsaj za 1500 evrov škode. Med izgubljenimi in poškodovanimi deli ladje je veliko enostavnejših in z lahkoto zamenljivih Lego kock. Žal tudi “Lego figur” oz. rumenokožnih možičkov filmskih junakov Jack in Rose iz Cameronovega filma Titanic ni mogoče najti. Kuratorji razstave in drugi skrbniki so takoj stopili v akcijo in v kratkem času popravili Lego inštalacijo, starši mladih “vandalov” pa nikakor niso hoteli poravnati škode, saj so trdili, da so bile Lego kreacije na razstavi premalo zaščitene. Med drugim so zahtevali, da bi morali organizatorji v končnem obračunu škode upoštevati dejstvo, da so tudi oni pomagali pri iskanju manjkajočih delov.
Veliko je Lego navdušencev, ki vsako leto obiščejo različne tematske parke po Evropi in iz Lego kock prepredejo široke površine domačih tal. Nekateri sestavljajo cela mesta, železnice in gradove, drugi pa so dobesedno obsedeni od Lego možičkov, ene od najpomembnejših Lego ikon, ki je usidrana globoko v srcu večine otrok od petega leta naprej.
Lego je danska družba iz leta 1916, ki proizvaja plastične kocke že od leta 1949. Beseda Lego izhaja iz združitve danskih besed “leg” in “godt” in pomeni “igraj se dobro”. Kocke je izumil mizar Ole Kirk Kristiansen, ki je opustil proizvajanje pohištva in se osredotočil na igrače. Proizvajal je tudi “yo-yo”, a ko je zanimanje za to posebno igračko ugašalo, je iz materiala, ki mu je ostal v skladišču s pomočjo sina Godtfreda začel izdelovati kamione in avtomobilčke v miniaturi. S časom se je razširila uporaba plastičnih materialov in tako sta oče in sin ustvarila prvo igračko, ki jo je otrok lahko sam sestavljal in spreminjal po želji.
V sedemdesetih letih je imela družba Lego že več kot 900 zaposlenih, do prelomnega trenutka pa je prišlo leta 1978, ko si je gospod Jens Nygaard Knudsen zamislil majhno figuro (minifigure), ki bi hiškam, avtomobilom, ladjicam in vlakom zares vdihnila življenje. Možički so imeli rumeno kožo, nasmejane obraze, različna oblačila in gibljive roke in noge, da jih je lahko otrok postavljal v različne položaje. Družbi Lego so mali vozniki, delavci, avtomobilisti, zdravniki, roparji in policaji pripeljali ogromne dohodke in slavo, postali so Legova priljubljena maskota in še danes poosebljajo vse ključne elemente teh igrač: sestavljivost, ustvarjalnost pri tkanju najrazličnejših zgodb, kakovost materialov in pozornost na detajle.
Ne samo dečki, ampak tudi deklice se zelo rade igrajo z Lego kockami: izdelujejo hišice, v katerih je mama, ki skrbi za družinico, kuha kosilo in si od časa do časa privošči novo frizuro ali shopping v trgovinci. Pred nekaj leti pa je bilo sedemletni Charlotte Benjamin iz Londona dovolj: napisala je pismo danski družbi, v katerem je s sicer okorno pisavo sporočila, da se ji zdi popolnoma nepravično, da je v škatlah s kockami veliko več “možičkov” kot pa “ženičk”, da so v trgovinah škatlice, namenjene deklicam, roza barve in se tako razlikujejo od navadnih in da ne hodi nobena Lego gospodična v službo, medtem ko so Lego možički stalno v akciji, delajo, rešujejo druge Lego možičke in spravljajo Lego roparje za zapahe.
Odnos med moškimi in ženskimi Lego figurami je analizirala celo revija Scientific American, ki je v poglobljeni študiji izpostavila neenakopravno razmerje: obstajala je le ena ženska vsake štiri moške like. Tako je leta 2014 Lego končno ustvarila znanstvenico “prof. dr. C. Bodin”, zdravnico, strokovnjakinjo v zdravljenju rok in nog ostalih Lego figur.
Mala Charlotte si sploh ni predstavljala, da bo s svojim pismom prispevala k vzpostavitvi enakosti med moškimi in ženskimi Lego figurami, saj je malo kasneje Lego ustvarila še škatlo, ki ji je ime “Research Institute”, to se pravi raziskovalni inštitut. V tej škatli so vse znanstvenice ženskega spola: imamo paleontologinjo, astrofizičarko in kemičarko, ki imajo na razpolago vso potrebno znanstveno opremo.
Charlottino pismo je dalo novega zagona za delo na projektu, katerega so že dalj časa spremljale resnične znanstvenice v danski družbi. “Research Institute” si je v resnici zamislila geofizičarka Ellen Kooijman, ki je sodelovala z družbo v projektu “Lego Ideas”, s katerim stalno prihajajo na dan nove ideje za škatle Lego.
Novembra bo Lego izdala posebno škatlo, posvečeno astronavtkam. V njej bomo našli Lego figuro z videzom Sally Ride, prve ameriške ženske, ki je poletela v vesolje leta 1983, Mae Jemison, prve temnopolte astronavtke, Margaret Hamilton, računalniške strokovnjakinje, matematičarke Katherine Johnson in Nancy Grace Roman, ki je delala na “Hubble Space Telescope”. Veliki in mali oboževalci slavnih plastičnih kock bodo lahko sestavili teleskop in ustvarjali nove, “vesoljske” zgodbe. Cilj nove serije Lego kock je počastitev vloge žensk v svetu znanosti, tehnologije, inženirstva in matematike in s tem zadovoljiti vse deklice, ki predstavljajo velik del tržišča.
Mala Charlotte je zahtevala pravico do izbire: hotela je ženske like, ki so lahko gospodinje, a lahko tudi delajo, se zabavajo, plavajo z morskimi psi ali pa odpotujejo v vesolje.

Piše Katja Ferletič / Novi, ženski liki za vesoljske Lego-zgodbe

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme