Svetnik Pisani je potegnil črto ob koncu Četrte deželne konference: pot je začrtana, predloge pa je treba udejanjiti
Ob koncu drugega dela Četrte deželne konference za varstvo slovenskega jezika je deželni svetnik Marko Pisani v dvorani deželnega sveta v Trstu povzel ključna sporočila dveh srečanj. Lotil se je pri temi “razvoja in ne racionalizacije” šolstva in predlagal, naj se po petdesetih letih ponovno priredi strokovni posvet o slovenski šoli v Italiji. Prvi je pod okriljem SLORI-ja potekal kmalu po ustanovitvi inštituta. “Zdi se mi prav, da prihodnje leto pod pokroviteljstvom naših osrednjih ustanov pripravimo nov posvet, kjer bi lahko poglobljeno obravnavali tudi teme, ki jih danes nismo uspeli odpreti.”
Iz prvega sklopa konference, ki je potekal že v petek, 9. maja, in je bil namenjen varstvenim ukrepom, je izpostavil potrebo po razširitvi pristojnosti posvetovalne komisije. Po njegovem mnenju bi morala stališča komisije neposredno vplivati na odločitve deželne vlade, hkrati pa bi lahko bila “učinkovito orodje za deželnega svetnika”. Spomnil je tudi, da lahko – po veljavnem poslovniku – srečanje komisije zahteva že tretjina članov, zato je pozval k pogostejši uporabi tega mehanizma.
Pisani je poudaril pomembnost spodbujanja gospodarstva v Benečiji in čezmejnega sodelovanja prek vzpostavitve EZTS ja ter dodal, da bi ta rešitev koristila ne le slovenski narodni skupnosti, temveč celotnemu gorskemu območju, kjer je demografski upad najizrazitejši.
Po deželnih konferencah nemške manjšine v Trbižu in furlanske v Gorici bo sledila skupna sklepna konferenca, na kateri bi se lahko postavili zametki novega skupnega organa za izmenjavo mnenj in izkušenj. S tem bi lahko uresničili enega izmed predlogov letošnje razprave.
Nazadnje je Pisani poudaril, da je koncept deželnih konferenc star že petindvajset let in verjetno potreben posodobitve, zlasti glede spremljanja uresničevanja priporočil, pripravljenih na podlagi raziskav.
O Četrti deželni konferenci smo podrobneje pisali v zadnji in predzadnji številki našega tednika (klikni in preberi).
