“Študij naturopatije je bil dobesedno klic srca”

POGOVOR – Romana Teržan

Romana Teržan je po rodu iz Štajerske, živi pa v Rupi, kjer si je z Albertom Kovicem, predsednikom vaškega društva, ustvarila družino. Tudi sama se je aktivno vključila v vaško skupnost. Domačini, prijatelji in ljudje iz sosednjih se množično udeležujejo predavanj, na katerih deli dragocene naturopatske nasvete.

Romana, trenutno ste v službi v splošni bolnišnici v Šempetru na oddelku za ortopedijo, po poklicu ste fizioterapevtka. Kakšna je bila vaša izobraževalna pot?

Po osemletki sem se odločila za srednjo zdravstveno šolo, nato pa sem se vpisala na Univerzo v Ljubljani, smer fizioterapija. Že več kot trideset let sem fizioterapevtka. Opravila sem dva strokovna izpita – kot zdravstveni tehnik in fizioterapevt, svoj poklic pa sem začela opravljati v Univerzitetnem kliničnem centru v Ljubljani, in sicer kot respiratorni fizioterapevt. V tistih letih sem spoznala tudi svojega moža in se preselila v Rupo. Še več kot eno leto in pol po poroki sem se vsak dan vozila v službo v Ljubljano, nato pa sem se zaposlila pri slovenski socio-psiho-pedagoški službi zdravstvenega podjetja v Trstu, kjer sem delala skoraj deset let. Kasneje sem zaposlitev našla v šempetrski bolnišnici in pot do službe je postala bistveno krajša.

Kako ste se približali naturopatiji in kaj vas je pri tem najbolj navdihnilo?

Ko sva se z Albertom poročila, sva si želela otrok, otrok pa ni bilo. Opravila sva vse mogoče preiskave, posegla sva po hormonski terapiji, kar mi je povzročilo hude zdravstvene težave, poslužila sva se tudi umetne oploditve. Trajalo je več kot pet let, do zanositve je nato prišlo, v dvanajstem tednu nosečnosti pa sem otroka izgubila. Po tem sva se z Albertom odločila, da poskusiva tudi s tradicionalno kitajsko medicino in naturopatijo. Spremenila sva način prehrane, uvedla kopeli, zelišča, uredila svojo prebavo in v roku šestih mesecev sem zanosila. Rodila sem dečka, kasneje še deklico, dva zdrava otroka. Iz te izkušnje izhaja moja želja po poglobitvi v študij naturopatije – to je bil dobesedno klic srca, ljubezen na prvi pogled!

Začela sem študirati v šoli naturopatinje Erike Brajnik v Ljubljani, to je bilo točno pred desetimi leti. Moja otroka sta bila še majhna, veliko žrtev sem morala narediti, a sem z veseljem vztrajala. Gospa Brajnik me je tedaj povabila, da bi prišla delat k njej. Po začetnem oklevanju sem se odločila, preveč me je mikalo, saj drugače bi v službi stagnirala. Sodelovali sva dve leti, nato sem se vrnila v bolnišnico, naturopatija pa je del mojega življenja, nosim jo v sebi, resnično je bila od vedno v meni.

Prek naturopatije in fizioterapije imate celostni pristop pri ohranjanju zdravega telesa. Kako naturopatska načela vplivajo na vaš pristop k rehabilitaciji in delu s pacienti v fizioterapiji?

Med poglabljanjem v študij naturopatije sem opažala vedno več vzporednic s študijem fizioterapije. Fizioterapevt ogromno dela na fascijah, na vezivnem tkivu, ker se tu nabirajo tudi toksini, strupi metabolizma, na tem tkivu dela tudi naturopat. Naše fascije lahko namreč bolijo, se zlepijo, kisik ne doseže celic. Fizioterapevti in naturopati delamo, da ni bolečin in da je telo v ravnovesju.

Kako pa pristopate k iskanju ravnovesja med telesnim in duševnim zdravjem?

Naturopatija se razlikuje od uradne, alopatske medicine tudi po njeni globini. Na človeka gleda celostno: duh, duša in telo. Naturopat išče vzrok za bolezen. Če ima pacient zdrave prehrambene navade, a nosi v sebi negativna čustva, če je nenehno jezen, žalosten, mu tudi najboljša prehrana ne bo pomagala. V naturopatiji smo zelo pozorni na psihično komponento, saj so fizične težave tudi pokazatelj, da je na duševnem področju nekaj narobe, npr. da nekdo nima dobre samopodobe, da ne verjame vase. Pomembno je, da krepimo fizično in psihično telo!

V službi ne morem delati, ne da bi povezovala vsega svojega znanja na medicinskem in naturopatskem področju, pacienta skušam poslušati in resnično, globoko “videti”. Prepričana sem, da ko se dotakneš telesa, se dotakneš tudi duše, ljudje ti ogromno povedo in od tega ni nič zanemarljivo, vse moramo analizirati, da lahko tudi najdemo vzroke bolezni. Naše telo ničesar ne pozabi, čeprav skušamo marsikaj v sebi potlačiti.

Žal med uradno medicino in naturopati ni še pravega sodelovanja, predvsem ne v Sloveniji, k sreči pa so se časi spremenili in so še posebno mladi zdravniki bolj odprti, vprašajo za naturopatski nasvet.

Kako bi opisali naturopatijo ljudem, ki je ne poznajo?

Naturopatija je čutiti z naravo. Naloga naturopata je, da človeka uči, kako si lahko sam pomaga, da ne bo vedno odvisen od koga drugega, da ne bo iskal pomoči le drugje, da bo spoznal svoje telo in se naučil mu prisluhniti. Cilj je krepiti posamezne organe.

Naturopatija ni nekaj novega, to je pravzaprav stara evropska medicina. O tem so pisali že sv. Hildegarda, Sebastian Kneipp, Marija Treben … Naturopatijo so že naši predniki imeli v sebi, v krvi, je pa res, da si naturopati veliko pomagamo tudi s tradicionalno kitajsko medicino – Kitajska ni tako daleč, kot si včasih mislimo. Naj navedem primer. Kitajska medicina pravi, naj jemo pozimi jedi, ki nas grejejo, npr. svinjino, ki je bila pred nekaj leti pri nas na zatožni klopi, naši predniki pa so to že poznali, pozimi so imeli koline in uporabljali so svinjsko mast, poleti pa jedli paradižnik, ki nas hladi in krepi srce – poletje je čas srca. K temu se vračamo, k življenju z naravo in njenimi cikli. 

Kateri so najpogostejši miti o naturopatiji, ki jih želite razbliniti?

Včasih ljudje mislijo, da je naturopatija nekaj “alternativnega”, čudnega … Ni tako! Vabi nas, da se vrnemo k naravi, in to še ne pomeni, da moramo živeti kot praljudje ali kot so živeli naši nonoti. Človek je po naravi len, prav zato izumlja stvari, ki mu življenje lajšajo, hvala Bogu pa vedno bolj odkrivamo, da če ne bomo imeli stika z naravo, ne bomo dobro živeli. Ne gre za diete in čudežne napitke, gre za zdrav način življenja, pristen odnos z naravo.

Katere so po vašem mnenju najpogostejše napake, ki jih ljudje delajo pri skrbi za svoje zdravje?

Verjamem, da so ljudje zmedeni. Na tržišču je vedno več strokovnjakov, ponudb, proizvodov, različnih vrst diet in ljudje se jih v želji, da bi nekaj naredili zase, oklenejo kot rešilne bilke. Včasih diete povzročajo t. i. jojo učinek, ljudje drastično shujšajo, in ko preidejo na star način prehrane, se ponovno zredijo, čez nekaj časa pa posežejo po novi dieti. Ljudje se še ne zavedajo, da je treba zdravo jesti, da je hrana energija.

Prepogosto se odločajo tudi za nepravilno obliko gibanja. Npr. tek ni primeren za vsakogar, še posebno ne v zimskem obdobju, ker nam lahko izčrpa ledvice. Moramo se poslušati in izbrati vadbo, ki nam daje energijo, kot je raztezanje, joga, tai chi in qi gong. Delati moramo na našem vezivnem tkivu.

Kako pomembna je prehrana v naturopatskem pristopu in kakšne so vaše prehranske smernice?

Prehranske navade so v človeku izredno zakoreninjene, gre za vez z našimi predniki, zato sem mnenja, da jih moramo zelo počasi spreminjati. Naturopati ne govorimo o dietah, ne tehtamo hrane. Veliko lahko človek naredi za svoje zdravje že samo, če pravilno izbira hrano: jesti moramo sezonsko in lokalno! Hrana, ki jo zaužijemo, mora biti pridelana blizu, poleg tega pa je pametno upoštevati staro kmečko načelo, ki pravi: “Zjutraj jejmo kot kralj, za kosilo kot kmet, za večerjo pa kot berač.” Kar bomo pojedli v jutranjih urah, bo naše telo tudi porabilo, večerja pa mora biti skromna, da bo lahko ponoči prebavni sistem počival in mi z njim. Ravnati moramo skladno z delovanjem naših organov, tako da se bomo lahko vsako noč razstrupljali in bo telo v ravnovesju. Spanje je ena izmed glavnih komponent zdravja skupaj s prehrano, gibanjem in pozitivno naravnanostjo.

Sliši se preprosto in dejansko tudi je. Včasih preproste stvari najboljše delujejo in to vidim tudi pri fizioterapiji, ko svoje paciente raje naučim tri preproste vaje, ki jih bodo lahko sami učinkovito izvajali, kot pa da jim dam dvajset različnih vaj, ki jih bodo pozabili ali izvajali nepravilno. Isto je pri prehrani: informacija, ki pride v telo, mora biti preprosta!

Januar je čas novih začetkov. Kako lahko naturopatija pomaga pri razstrupljanju telesa po prazničnem obdobju? Kaj svetujete ljudem, ki se soočajo z občutkom utrujenosti, napihnjenosti ali pridobljenimi kilogrami? To obdobje navadno spremlja tudi velik občutek krivde …

Velikokrat razmišljam o tem, kako škodljivo je, da ima človek občutek krivde, ko nekaj poje. Preživeli smo praznično obdobje, dragocene trenutke s svojimi najdražjimi, privoščili smo si kakšno sladico, uživali smo, lepo smo se imeli in to nam ne sme vzbujati občutka krivde. Seveda, ne moremo se tako prehranjevati čez celo leto, nekdo, ki je do sebe preveč strog, pa povzroča v svojem telesu stres. Načeloma lahko rečem, da če se v 80 odstotkih držimo zdravih navad, smo zmagovalci.

Januar je čas zaobljub, vendar smo še v zimi, in to je čas krepljenja ledvic, ki so središče naše vitalne energije. Nikar ne nasedajmo modnim muham in se ne lotevajmo strogih diet, ki lahko škodijo ledvicam. Nič drastičnih sprememb, vedno pa iščimo “manjše zlo”, npr. med mlečno in črno čokolado izberimo črno! Odločiti se moramo za preprosta pravila, za zdrav način prehrane in pri tem vztrajajmo vsaj tri tedne, da bo misel postala navada in bo vse lažje.

Ljudje smo po naravi nestrpni. Ko se lotimo novih stvari, bi radi takoj imeli rezultate. Če bomo disciplinirani, bodo tudi rezultati vidni v kratkem času, včasih pa bodo prišli kasneje, kar je odvisno od naše vitalne energije in od tega, koliko je toksinov v telesu. Načeloma je to tek na dolge proge. Da resnično spremenimo navade in preusmerimo naš vlak na druge tire, je potrebno nekaj časa.

Kako lahko kombinacija naturopatskih pristopov pomaga izboljšati splošno počutje in čustveno ravnovesje?

Ko krepimo organe, krepimo tudi naša čustva. Človeško telo je čaroben stroj, ki vedno stremi k zdravju in naredi vse, da poskrbi za ravnovesje. Že tradicionalna kitajska medicina nas uči, da je vsak organ vezan na neko čustvo. Za obravnavo psihičnih težav se moramo najprej lotiti iskanja ravnovesja v črevesju. Pri tem si v naturopatiji lahko pomagamo tudi s probiotiki, po mojem mnenju pa je hrana najpomembnejši dejavnik, ki vpliva na dobro počutje. Z zelenjavo, sadjem, ribami, polnovrednimi žitaricami hranimo pozitivne bakterije v črevesju in tako ohranjamo ravnovesje. Uradna medicina je dokazala, da so naša čustva odvisna tudi od ravnovesja med črevesjem in možgani. Depresija, parkinsonova bolezen, demenca, vse to se začne v našem črevesju. Lahko bi rekla, da je med črevesjem in možgani dvosmerni promet.

Ali lahko delite z našimi bralci nekaj najljubših zelišč in njihov vpliv na telo?

Jaz obožujem rman. Vsaj enkrat na leto naredimo kuro s tem zeliščem! Primeren je za ženske v menopavzi, mlade deklice, celo otroci ga lahko pijejo v obliki čaja. Odličen je pri vnetju mehurja, ledvic, za blažitev krčev v trebušni votlini, blagodejno vpliva na želodec in črevesje. Glede na to, da sem Rupenka in v Rupi pripravljamo frtaljo, sem že veliko let zaljubljena v t. i. srčno zelje, navadno meliso, ki raste pri nas in je zelo dobra za jetra in nam pomaga tudi pri zdravljenju glavobolov – lahko si jo dodamo v frtaljo, v solato, iz nje skuhamo čaj ali pripravimo kopel. Šentjanževki pravijo “rastlina sonca” in zelo dobro vpliva na naše psihično počutje, njeno olje pa je dobro za kožo. Rada imam tudi rožmarin in ozkolistni trpotec, pri meni pa zmaga peteršilj, ki vsebuje ogromno mineralov, vitamina C in drugih koristnih snovi ter deluje alkalno v našem organizmu, nas razkisa.

Kakšen je vaš pogled na prihodnost naturopatije in njen vpliv na javno zdravje?

Na žalost uradna medicina še vedno lajša simptome, ne išče pa vzrokov bolezni. Ljudje so obupani in ne vedo, kako bi si lahko sami pomagali, naloga naturopata pa je, da jih uči. Po poklicu sem del uradne medicine, hvaležna sem za razvoj kirurgije in napredek v medicini, srčno pa upam, da bo v prihodnje prišlo do večjega sodelovanja z naturopatijo. Želim si, da bi bil vsak človek seznanjen s prednostmi naturopatskih načel in da bi znal prisluhniti samemu sebi.

Po naravi sem optimist, prepričana sem, da se moramo imeti radi, resnično sprejeti samega sebe za to, kar smo, s pozitivnimi in negativnimi lastnostmi. Vsak človek je edinstven, eden in edini, naturopatija pa mu pomaga, da dela na sebi.