Stare jedi v novih loncih

Stare jedi v novih loncih (68)

Stare jedi v novih loncih (68)

Piše Katja Ferletič / GOLAŽ

Kot v mnogih evropskih državah je tudi v Italiji med poznimi petdesetimi in šestdesetimi leti večina prebivalstva, ki je med drugo svetovno vojno in prva leta po njej doživljala lakoto in veliko revščino, spet spoznala pozitivno obdobje, kulturni in ekonomski napredek ter živahen družbeni razvoj.
Že v prvi polovici petdesetih let se je začela faza gospodarske rasti; posebno so se razvijale strojna, elektromehanska in jeklarska industrija – Italija je postajala izrazito industrijska država, medtem ko je prej temeljila predvsem na kmetijstvu. Na milijone ljudi je zapustilo polja in se preselilo v tovarne ter s podeželja v mesta. Razvoju industrije je pripomogla tudi številčnost poceni delovne sile, ki je prispevala k temu, da so bile cene italijanskih izdelkov nižje in zelo konkurenčne na evropskem tržišču – Italija je postala prvi evropski proizvajalec gospodinjskih naprav. Nižje kvalificirani, navadni delavci so predstavljali veliko večino prebivalstva; plače so bile v tistih letih nedvomno prenizke, delovne razmere so bile zelo težke, okolje, v katerem so delali, pa je bilo pogosto nezdravo. Industrijski razvoj je bil hiter, obsežen, obenem pa poln neravnovesij in omejitev, kljub negativnim platem pa sta se dobro počutje in navdušenje začeli širiti, saj so si ljudje lahko privoščili manjši avtomobil, počitnice (razvil se je množični turizem) in prve gospodinjske aparate.
Dom navadnega državljana je začel popolnoma spreminjati svojo podobo. Do najpomembnejših sprememb pa je prišlo v kuhinji z uvedbo gospodinjskih aparatov, ki so v tem obdobju dejansko postali dostopni večini ljudi. Novi plinski kuhalniki, hladilniki, sesalniki in pralni stroji so spremenili način organiziranja gospodinjskih opravil. Prihod hladilnika v domače kuhinje je pomenil zelo veliko za gospodinje, ki so lahko začele pripravljati obroke tudi vnaprej, saj je ta kuhinjski aparat omogočal večdnevno ohranitev hrane. Spremenile so se prehrambene navade, prišlo je do večje raznolikosti, novega dojemanja okusov in pozornosti do kakovosti, povsem novega odnosa do hrane – celoten ritem vsakdanjega življenja je doživljal globoko preobrazbo. Hladilniki so vdrli tako v bogate meščanske domove kot tudi v kuhinje revnejših družin – postali so pravi statusni simbol, ki ga je bilo treba ponosno razkazovati. Bilo je obdobje velikega gospodarskega razcveta: leta 1951 so v Italiji proizvedli 18.500 hladilnikov, leta 1957 70.000, samo deset let kasneje pa že 3.200.000. V Italiji je teh naprav bilo vedno več in zanimivo je, da se je prav v tem obdobju začelo masovno širiti plačevanje na obroke, saj za nakup hladilnika leta 1954 je bilo treba odšteti približno šest mesečnih plač.
Gospodinjske naprave so bistveno prispevale k spremembi življenjskih navad družin in zlasti žensk. Te so pridobile veliko več prostega časa, posvečale so se svojim otrokom, pa tudi osebni negi in novim konjičkom, dejavnostim, s katerimi so se ukvarjale izključno za svoj užitek, začele so slediti lastnim nagnjenjem. Seveda je nova časovna optimizacija privedla tudi do možnosti, da so ženske zapustile domove in se odpravile v službo – to je popolnoma preoblikovalo njihovo vlogo v družini in privedlo do emancipacije. Novi plinski kuhalniki so imeli vgrajeno tudi pečico, kar je omogočilo, da se je čas za pripravo hrane zelo skrajšal, toda aparat, ki je našim ženskam v prejšnjem stoletju še najbolj spremenil življenje, je nedvomno pralni stroj. Gospodinjam ni bilo več treba se ukvarjati z “žehto” in perilo prati izven hiše, ob rekah tudi ob najhujšem mrazu, bile so manj utrujene, “zdelane”, imele so več prostega časa, izboljšalo se je njihovo zdravje in postale so tudi lepše.
Mama mi je povedala, kako se je 29. novembra 1967, na dan Republike Jugoslavije, ko je bila še otrok, s celo družino z avtobusom odpravila iz Ajdovščine v “staro” Gorico na Andrejev sejem. Časa in denarja za “karočke” ni bilo, nona Antonija, Tončka, in nono Joži pa sta pri prodajalcu sadja na začetku Raštela kupila “kašeto” jabolk. Kašeto sta položila na pločnik pod stebrišče, na jabolka posedla svoje tri otročičke, jih tam “parkirala” in se odpravila na Gosposko ulico v trgovino gospodinjskih aparatov. Kupila sta pralni stroj in nona, “ki se ni bala prašat”, je prepričala prijaznega prodajalca, ki je imel prepustnico, da ga je s svojim avtomobilom peljal čez mejo na avtobusno postajo v Rožno Dolino. Nonota sta po nakupu prišla po otroke, ki med tem časom niso zapustili “kašete”, vsi skupaj pa so odšli na avtobusno postajo. O tem, kako je pralni stroj s postaje v Ajdovščini prišel na Ustje, se mama ne spominja več, vsekakor je bil to prvi pralni stroj v soseščini. Kmalu po velikem nakupu sta se gospe Mariji na Ustju rodila dvojčka, Marko in Martina, in vse sosede so ponudile svojo pomoč. Tako je nona Tončka v novem pralnem stroju prala plenice (bilo jih je dosti …), vse sosede pa so jih sušile na dratu nad svojimi “špargerti”. Pri Mariji doma so bili kmetje, imeli so krave in prašiče, tako da bi se sosedam na kakšen način oddolžila, je gospa delila meso, skuto, svoje kuhane štruklje in odličen golaž.
GOLAŽ
Sestavine:
750 g mešanega mesa, svinjskega in govejega, 30 g čebule, 500 ml paradižnikove mezge, majaron, timijan, pol lovorjevega listka, sol, poper, pol kozarca rdečega vina, pol kozarca olja, 1 žlica svinjske masti.
Priprava:
Meso zrežemo na poljubno velike koščke. Čebulo sesekljamo na drobno in jo popražimo na vročem olju in masti, da postekleni, nato dodamo meso in pustimo, da porjavi. Dodamo vse začimbe, solimo, popramo in zalijemo z vinom. Ko vino izhlapi (nekaj minut na visokem ognju), dodamo paradižnikovo mezgo, na visokem ognju naj zavre, nato pokrijemo in počasi, na nizkem ognju, kuhamo tudi dve uri, od časa do časa pa pomešamo. Na meso potresemo žlico moke, dobro premešamo in zalijemo z juho (po želji). Kuhamo še dobrih petnajst minut. Serviramo s polento ali kruhom. Bog žegnaj!

27.01.2020

Komentarji

Naročite svoj izvod tednika Novi glas

Naročite se na tiskano izdajo tednika Novi glas že danes!

Prireditve

Vremenska napoved

Copyright © 2017 - 2020 Noviglas, Vse pravice pridržane!