Stare jedi v novih loncih (65)

Božič je bil vedno najbolj pričakovan praznik v letu. Tudi danes večinoma najraje preživljamo božični dan v objemu družine, način, kako se na ta dan pripravimo, pa je v primerjavi s preteklostjo bistveno različen. V sodobnem času se mudimo po trgovinah in živčno iščemo darila po spletu, nekoč pa je pričakovanje Božiča imelo čisto drugačen čar.
V adventnem času je veljalo pravilo, da se verniki niso smeli udeleževati plesov in praznovanj. Hodili so v župnijsko cerkev k adventnim mašam, ki so bile zgodaj zjutraj, že pred zoro, zato so jim rekli “zornice” ali “svitnice”, devet dni pred Božičem pa so se med “devetdnevnico” duhovno pripravljali na veliki praznik. Ponekod so pekli tudi božični obredni kruh, “poprtnik” ali “župnek”, ki je stal na mizi za vse tri božiče – Božič, novo leto in sv. Tri kralje in ga je bila deležna tudi živina v hlevu.
Večjim otrokom so mamice zaupale pisanje voščilnic in razglednic, ki so jih svojim dragim izročili ročno ali poslali po pošti sorodnikom in prijateljem, ki so živeli daleč. Že samo nakupovanje razglednic je bilo zelo zabavno, saj so za vsakega sorodnika izbrali primerno: prijatelju, ki je rad plesal, so kupili razglednico, na kateri je bil mlad parček, ki je kotalkal na ledu; sorodniku, ki je ljubil hribe, so namenili razglednico z zasneženimi gorami. Sprva so bile voščilnice preproste, ilustrirane z verskimi, božičnimi ali zimskimi motivi, potem pa so jih na zahtevo potrošnikov začeli tudi bolj okraševati.
Že dva tedna pred petindvajsetim decembrom so otroci šli nabirat mah za jaslice. Iskali so najlepšega, najbolj zelenega, niti bilke ni smel imeti, nato so ga lepo očistili zemlje in posušili. V gozdu so nabirali tudi štore, korenine, palčke in “špičke” za izdelovanje ograjic na jaslicah in majhne kamenčke za cestice. 13. decembra, na god sv. Lucije, so v plitve posodice dali kaliti pšenično zrnje, tako da je do Božiča ozelenelo in so ga lahko dali k jaslicam.
Jaslice in božično drevesce so nekoč pripravljali na božični večer, na “viljo”, ko se je v hiši zbrala cela družina. Za pripravo jaslic so na leseno desko ali mizo pritrdili platnen prt, na njem so z mahom in lesom oblikovali griče in gore, v ozadje so postavili moder papir, na katerega so z lepilom oz. mešanico moke in vode zalepili papirnate zvezdice, majhno očetovo ogledalo za britje pa je postalo jezerce. Ko se je nona poročila, ji je oče, ki je bil mizar, izdelal pohištvo za dom in lep lesen hlevček, ki je še danes udobno zavetje za Sveto Družino v naših jaslicah. Na mahu so mirno stali glineni ali leseni pastirci, ovčkam pa je bilo dovoljeno se redno sprehajati, tako da so lahko vsak dan jedle svežo travico. Velikokrat so bile figure v jaslicah tudi iz lepenke in papirja – te so otroci sami izrezali in okrasili.
Navada krašenja božičnega drevesca se je v naših krajih razširila šele po drugi svetovni vojni: nekaj dni pred Božičem je šel tudi oče v gozd iskat brinje za božično drevesce, nekateri pa so imeli smrečico v vazi, ki so jo lahko več let okraševali za to priložnost. Na veje zimzelenega drevesca so nekoč vezali papirnate okraske, orehe, mala jabolka, bonbone, male gomolje repe, zavite v svetlikajoče se papirčke. Na manjše kolobarje so vezali tudi koruzne storže, kasneje steklene barvane krogle in seveda majhne svečke, ki so jih na vejice pritrjevali s posebnimi ščipalkami – včasih je bilo treba božično drevesce tudi gasiti. V hiši je dišalo po smoli, na drevesce so “za sneg” otroci dali tudi koščke puhastega bombaža – “pavole”, srečneži pa obeske iz čokolade, ki jim jih je prinesel sv. Miklavž. Te je bilo prepovedano jesti, malčki so jih lahko samo gledali, skušnjava pa je bila prevelika, tako da so na skritih mestih drevesca obeski postopoma začeli izginjati. Med pripravo jaslic so v družinah navadno molili in prepevali božične pesmi, none pa so pripovedovale zgodbo o novorojenem Jezuščku. Nekoč je namreč otrokom nosil darilca najprej sv. Miklavž, za Božič pa Jezušček – rdečega Božička in Dedka mraza pri nas nihče ni poznal. Jezušček je nosil mandarine, orehe, lešnike, rožiče, pletene volnene nogavice, kape in šale.
Na božični večer je hišni gospodar na ognjišče ali v špargert dal božični “čuok”, ki ga je zmočil z vodo, vinom ali žganjem. Čim več časa je moral “čuok” goreti, v spomin na Sveto Družino pa je gospodar “s pušpanjem požegnal” vse hišne prostore in štalo. V pričakovanju polnočnice so jedli “štokfiš” s polento; ko so bile jaslice končane in drevesce okrašeno, so igrali tombolo. Malo pred polnočjo so se odpravili k maši; vsi so bili praznično oblečeni in na sebi so morali imeti nekaj novega. Po poti so se srečevali s sosedi in prijatelji in vsi skupaj mirno hodili proti cerkvi. Voščili so si sreče, medsebojnega razumevanja, ljubezni in zdravja, po maši pa so odšli domov, saj so otroci nestrpno pričakovali odpiranje skromnih paketkov. Naslednji dan je vse čakalo dobro božično kosilo – meso, prikuhe, za odrasle “češnje v šnopcu”, za otroke “češnje s cukerjem in vodu”. Ponekod so imeli nekoč navado, da je najstarejša ženska v hiši med kosilom imela prazen krožnik, vsak od članov družine pa ji je dal nekaj svoje hrane in ji tako simbolično obljubil pomoč v starosti. Pri nas so za Božič kuhali tudi zouč, ki je trajal več dni in so ga gospodinje lahko ponudile gostom, ki so prihajali na obisk. Pekli so sladek božični kruh, “gubance” in piškote, ki so jih večkrat tudi obešali na vejice božičnega drevesca.
BOŽIČNA DREVESCA
Sestavine:
250 g moke, ščepec soli, 125 g masla, 1 jajce, 200 g sladkorja, 100 g zmletih mandljev, 100 g zmletih lešnikov, 100 g rozin, 100 g mešanega kandiranega sadja, sladkorni okraski.
Priprava:
Zmehčano maslo dobro vmešamo s sladkorjem, dodamo jajce, moko, mandlje, lešnike. Ko postane testo gladko, dodamo še rozine in kandirano sadje, nato ga damo v hladilnik, kjer mora počivati vsaj 30 minut. Testo razvaljamo in z modelčkom izrežemo drevesca, okrasimo jih s sladkornimi okraski in z debelejšim zobotrebcem naredimo na vrhu luknjico za trak. Pečemo pri 175-180 stopinjah Celzija za približno deset minut. Ohlajene lahko potresemo s sladkorjem v prahu. Bog žegnaj in vsem vam srečen Božič!

Piše Katja Ferletič / BOŽIČNA DREVESCA

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme