Stare jedi v novih loncih

Stare jedi v novih loncih (4)

Stare jedi v novih loncih (4)

Piše Katja Ferletič / “FIŽOLETI” TETE LOJZKE

Prejšnjo nedeljo sem se, kot skoraj vsako nedeljo, s svojo družinico odpravila na nedeljsko kosilo k mami Slavici na Poljane. Vsem vam, ki ne poznate Poljan, naj povem, da so to najlepša vasica v doberdobski občini (naj ostale ne zamerijo!): lepa, prijazna, urejena, romantično utopljena v najlepši Kras. Pred kosilom sta se otroka igrala s psičkom, ki se iz majhne, črnorjave, kosmate kepice iz dneva v dan spreminja v vedno večjo pasjo mrcino, mož je šel z mojim tatom na sprehod – inšpekcijo po vrtu, jaz pa sem šla na obisk k noni Nataliji.
Nona rada prebira Novi glas, rada ima moje zapise, saj je zelo ponosna na vse svoje otroke, vnuke in pravnuke. Spominjam se svojih otroških let, ko je bila ona zadolžena, da pripravi nedeljsko kosilo za vse. Bilo nas je dosti in vsi smo ji radi priskočili na pomoč: nekdo je lupil krompir, drug je šel po vino in ostalo pijačo, tretji je rezal kruh. Pripraviti smo morali veliko raztegljivo okroglo mizo, ki sta jo nona in nono imela v jedilnici, otroci pa smo jedli posebej, pri manjši mizici v kuhinji. Zaradi prisilne “izolacije” smo bili večkrat jezni, še posebno večji otroci, ki bi raje poslušali odrasle pogovore kot pa moteče, preveč živahno otroško kramljanje. Vsak od nas, otrok in odraslih, je imel točno določen prostor, na katerem je vedno sedel, vsako nedeljo na istem. Možje so prevzeli “težko dosegljive” prostore, tako da so, s polnim trebuhom in veliko težavo, vstali šele po končanem kosilu, tete, nona in mama pa so neprestano vstajale in s krožniki v rokah gibčno krožile iz kuhinje v jedilnico in nazaj. Bilo je lepo in živahno, vsi smo se dobro imeli in nona je odlično kuhala. Še vedno si sama pripravlja obroke, vsi njeni otroci pa se veselijo, ko se jim pridruži pri kosilu.
Nona je vedno kuhala pristno, preprosto, domačo hrano. Kot rečeno, v časih, ko je ona odraščala, in kasneje, ko se je omožila in si ustvarila družino, ženske niso imele na razpolago knjig receptov in revij, po pravici povedano, primanjkovalo je tudi surovin, bili so hudi časi … Takrat so gospodinje kuhale “po spominu”, tako kot jih je naučila mama, nobenega recepta si niso zapisovale, zato se nisem začudila, ko sem zvedela, da so prizadevne doberdobske ženske leta 1984 stare recepte svojih mam in non zbrale in lepo napisale v majhni knjižici, ki so jo potem, za praznik žena, podarile članicam ženskega odseka pri društvu Jezero. Svojo kopijo knjižice mi je nona Natalija prejšnjo nedeljo izročila oz. posodila. “Pazi nanjo in naj ne gre iz družine”! je ukazala. Naslovnico knjižice krasi mimozina vejica, na prvi strani pa piše: “Zbrale smo recepte naših starih domačih jedi, da bi ne šle v pozabo navade naših babic. Prosimo, da ne zamerite če doberdobščina ni pisana kakor se izgovarja, toda imele smo precejšnje težave za pravilno oziroma čimbolj fonetično napisavo. Vabimo vse, ki bi poleg teh receptov poznali še druge, da nam jih posredujejo, tako, da bi lahko čez kakšno leto brošuro izpopolnili. Hvala! ODBOR”. Čudovito! Kakšno bogastvo: v narečju napisani recepti! Knjižico sem po kosilu nesla domov in jo prelistala. Začela sem po vrsti in takoj videla, da je na prvem mestu recept za kruh oz. “sjerkov kroh”, koruzni kruh. Doma sem imela samo navadno moko, zato sem se odločila, da bom spekla navaden bel kruh. Tukaj imate recept (kot je zapisan v knjižici):
“KROH”
Sestavine:
1 kg bele moke, 3 dkg kvasa, pol litra mleka in vode.
Priprava:
Najprej raztopimo kvas v manjši količini mleka in moke, dodamo malo sladkorja in pustimo, da vzhaja. Skupaj zmesimo sol (približno eno veliko žlico za vsak kilogram moke), sladkor (malo), mleko in vodo (mlačno), malo olja (nekoč so uporabljali svinjsko mast), nato v zmes dodamo kvas. Testo moramo mesiti, dokler se ne začenjajo ustvarjati mehurčki, naj ne bo preveč trdo. Pustimo ga vzhajati vsaj pol ure na toplem, nato ga ponovno premesimo in postavimo v pekač. Ponovno naj vzhaja še pol ure pokrito s prtom, nato ga prenesimo v ne prevročo peč (160-165 stopinj Celzija), kjer naj se peče eno uro. Ko ga vzamemo iz pečice, površino rahlo ovlažimo z vodo in ga za dve uri pustimo zavitega v vlažnem prtu.
Kruh je bil odličen. Pripravite ga tudi vi. Za konec: “Bog žegnaj”! Ne pozabite še, da, “če ti pade kruh na tla, poberi in poljubi ga”!

02.08.2018

Komentarji

Naročite svoj izvod tednika Novi glas

Naročite se na tiskano izdajo tednika Novi glas že danes!

Prireditve

Vremenska napoved

Copyright © 2017 - 2018 Noviglas, Vse pravice pridržane!