Dežela FJk

SSO aktiven za trijezično šolo v Kanalski dolini

SSO aktiven za trijezično šolo v Kanalski dolini

Potreben bo amandma zaščitnemu zakonu

Da bi v Kanalski dolini lahko ustanovili trijezično šolo, bo najbrž potreben amandma k državnemu zaščitnemu zakonu za slovensko manjšino, saj le-ta zdaj predvideva šole s slovenskim učim jezikom oziroma dvojezične slovensko-italijanske šole. Zakon 38/2001 pa v petem členu ščiti tudi nemško govoreče prebivalstvo v Kanalski dolini. Z vidika ekonomskega bremena bi zadeva bila relativna, saj bi se verjetno spremenila že obstoječa šolska ustanova.
Do te ugotovitve so prišli pri Svetu slovenskih organizaciji (SSO), kjer vseskozi pozorno spremljajo vprašanje trijezičnega šolanja, ki sta ga uradno pred leti predlagali občini Naborjet-Ovčja vas in Trbiž. Še posebej je SSO aktiven po srečanju 9. septembra lani z naborješko-oškim županom Borisom Preschernom. Takrat je župan deželnega predsednika Sveta slovenskih organizacij Walterja Bandlja, ki so ga spremljali pokrajinski predsednik za Videmsko Riccardo Ruttar in člana Izvršnega odbora sicer domačina iz Kanalske doline Anna Wedam in Luciano Lister, zaprosil za pomoč pri ustanavljanju večjezične šole v Ukvah in sodelovanje z ustanovitvijo delovne skupine, ki bi spremljala celoten administrativni postopek.
Po omenjenem srečanju so pri SSO vzeli v pretres celotno zadevo in se odločili za nadaljnje korake. Predsednik Bandelj je prišel v stik s senatorko Lauro Fasiolo (DS), ki mu je izrazila pripravljenost za sestanek s Preschernom, da bi uskladili nadaljnje korake. V kratkem pa bodo predlagali tudi skupen obisk SSO in SKGZ pri Ladincih v avtonomni pokrajini Bocen, kjer že obstaja trijezični pouk, in sicer v ladinščini, nemščini in italijanščini.
Uvedba pouka v treh jezikih, italijanščini, nemščini in slovenščini, je življenjskega pomena za zaščito narodnega in jezikovnega bogastva v Kanalski dolini. Obenem bi mladim omogočili tudi širše kulturno obzorje za strokovne in delovne možnosti.
“Naša mladina v tej dolini danes nima pogojev, da bi se naučila ne slovenščine in ne nemščine, zaradi tega sem svojega sina vpisal v nemško-slovensko dvojezično šolo na avstrijskem Koroškem”, je povedal Preschern na srečanju z delegacijo SSO. Dodal je še, da je za oba jezika dodeljenih premalo učnih ur in še manj finančnih sredstev. To pa je nedopustno, je še ugotovil naborješko-oški župan, ker se po drugi strani javna sredstva za slovensko narodno skupnost v Kanalski dolini uporabljajo za druge stvari, celo za pleskanje pročelja stavb.
Wedamova in Lister sta podčrtala, da si prebivalci zelo želijo trijezične šole. Občinska sveta v Naborjetu-Ovčji vasi in na Trbižu sta pred leti odobrila sklep, po katerem je bila na šolske in krajevne oblasti naslovljena prošnja za trijezičen pouk. Pristojni organi pa se na ta sklep niso nikoli odzvali.
Rešuje pa se zadeva v zvezi s stavbo dvojezične šole v Špetru, ki so jo iz varnostnih razlogov morali zapustiti pred šestimi leti in jo zdaj obnavljajo in širijo. Do zadnjega zapleta je prišlo, ko je občina morala vrniti v državno blagajno 130 tisoč evrov, ki jih je prihranila v postopkih in na dražbah za obnovo in na katere je računala za potrebna dodatna dela. Deželna posvetovalna komisija za slovensko manjšino je namenila izredni prispevek 140 tisoč evrov za obnovo špetrske dvojezične šole. Denar bodo črpali iz sklada za razvoj predelov videmske pokrajine, kjer so naseljeni Slovenci (člen 21 zaščitnega zakona), v katerem je ostalo neizkoriščenih 1,4 milijona evrov.
Župan Mariano Zufferli je petnajstdnevniku Dom povedal, da bodo s to vsoto lahko dela dokončali, in računa, da bo stavba na voljo dvojezični šoli že v prihodnjem šolskem letu.
U. D.

11.02.2016

Komentarji

Naročite svoj izvod tednika Novi glas

Naročite se na tiskano izdajo tednika Novi glas že danes!

Prireditve

Vremenska napoved

Copyright © 2017 - 2020 Noviglas, Vse pravice pridržane!