Solze in aplavzi v zgodovinskem dnevu za Izrael in Hamas, svoboda talcem in podpis mirovne deklaracije
Dogovor o prekinitvi ognja med Izraelom in Hamasom je prinesel enega najmočnejših trenutkov po dveh letih vojne, ko je v ponedeljek, 13. oktobra, zjutraj prišlo do vzajemne izpustitve talcev in zapornikov. Dogodek je povzročil val čustev in praznovanj na obeh straneh, saj je predstavljal gesto sodelovanja po mesecih nasilja.
Hamas je izpustil dvajset izraelskih talcev, ki so preživeli ujetništvo po napadu 7. oktobra 2023, ter predal posmrtne ostanke štirih od skupno osemindvajsetih umrlih zajetih Izraelcev. Talce so izročili Rdečemu križu na dveh lokacijah v Gazi. Od tam so jih prepeljali v Izrael, kjer so se znova srečali s svojimi družinami. Izraelske oblasti so medtem na prostost izpustile skoraj dva tisoč Palestincev, med katerimi so bili tako že obsojeni kot tudi pridržani brez sodnega postopka. Po navedbah izraelskega urada za palestinske zapornike je bilo skupaj izpuščenih 1968 ljudi. Večino teh, približno 1700, je izraelska vojska zajela med obleganjem Gaze v zadnjih dveh letih, okoli 250 pa jih je bilo obsojenih na dosmrtni zapor zaradi atentatov in drugih kaznivih dejanj.
V Gazi in na Zahodnem bregu so množice ljudi z navdušenjem pričakale svoje izpuščene svojce. Na izraelski strani je bilo podobno čustveno: na trgu v Tel Avivu, ki so ga domačini neuradno preimenovali v Trg talcev, je več tisoč ljudi spremljalo prenos izpustitve v živo. Ko je bilo potrjeno, da so talci varno na poti domov, so množice izbruhnile v aplavz in solze olajšanja. Izraelski obrambni minister Israel Katz je dejal, da Hamas s tem, ko je predal le štiri od zahtevanih osemindvajsetih trupel, krši dogovor, in napovedal, da bo Izrael ustrezno ukrepal. Iz Hamasa pa so odgovorili, da ne vedo za lokacije vseh posmrtnih ostankov, saj naj bi nekateri talci umrli pod izraelskimi napadi v Gazi.
Medtem ko so družine praznovale, je pozornost svetovne javnosti pritegnil obisk ameriškega predsednika Donalda Trumpa v izraelskem parlamentu. Izraelci so mu dobrodošlico izkazali že na plaži v Tel Avivu, kjer je pisalo “Hvala, Trump” – napis je bil dovolj velik, da je bil viden skozi okna letala Air Force One. Trumpov več kot uro trajajoči govor v knesetu, v katerem ni manjkalo improvizacije, je bil sprejet s stoječimi ovacijami. Ameriški predsednik je slovesno razglasil “konec dobe terorja in smrti” ter napovedal začetek “zlate dobe” Izraela in Bližnjega vzhoda. Zahvalil se je voditeljem arabskih in muslimanskih držav, ki so sodelovali pri doseganju premirja, in izjavil, da je vojna med Izraelom in Hamasom zdaj uradno končana. Ob tem je omenil tudi možnost pomilostitve izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja, ki se od leta 2020 sooča s korupcijskimi obtožbami, ter svoj govor zaključil z besedami: “Ljubim Izrael, z vami sem do konca.” Netanjahu mu je odgovoril s hvalospevom in dodal, da si tudi sam najbolj od vseh želi miru. Med govorom ameriškega predsednika je prišlo do kratke protestne akcije dveh poslancev leve usmeritve, ki ju je varnostna služba hitro odstranila iz dvorane. Po svojem nastopu je Trump z veliko zamudo odpotoval v Šarm el-Šejk, kjer se je njegov šov nadaljeval.
V Egiptu se je srečal s približno tridesetimi svetovnimi voditelji, med drugimi z egiptovskim predsednikom Abdelom Fattahom al-Sisijem, predsednikom Palestinske oblasti Mahmoudom Abbasom in italijansko premierko Giorgio Meloni. Na srečanju, ki je bilo predstavljeno kot začetek druge faze mirovnih pogajanj, je bila podpisana deklaracija o miru v Gazi, dokument o prihodnosti tega ozemlja, ki pa je vendar ostal vsebinsko nejasen. Predvideva namreč postopni umik izraelskih sil in oblikovanje novega civilnega upravljanja, a brez določenih rokov ali konkretnih zavez. Dokument je zelo splošen in brez konkretnih časovnih okvirov, kar je sprožilo kritike, da gre bolj za simbolično gesto kot za dejanski politični preboj. Podpisali so ga še predsednik Egipta ter voditelja Katarja in Turčije, šejk Tamim bin Hamad al Tani in Recep Tayyip Erdogan.
Med srečanjem Trump ni nikoli omenil možnosti “dveh držav”, prav tako ni govoril o prihodnji palestinski državi. Po podpisu dogovora je še enkrat nagovoril zbrane voditelje držav in mednarodnih organizacij. “Vojne v Gazi je konec po letih trpljenja in prelivanja krvi. Humanitarna pomoč zdaj prihaja v velikih količinah, civilisti se vračajo na svoje domove, talci se ponovno združujejo s svojimi družinami. Začenja se nov in čudovit dan, zdaj se začenja obnova,” je še dejal Trump.
Po prekinitvi ognja so se razmere v Gazi nekoliko izboljšale, generalni sekretar Združenih narodov António Guterres pa je opozoril, da kljub povečanju dostave hrane, zdravil in druge pomoči v Gazo humanitarne potrebe ostajajo ogromne. Agencije ZN zdaj prvič po več mesecih dosegajo območja, ki so bila popolnoma odrezana od zunanjega sveta, a več sto tisoč ljudi še vedno živi v nevzdržljivih razmerah brez elektrike, vode in zdravstvene oskrbe.
Ponedeljkov dan, poln solz olajšanja, stoječih ovacij in velikih obljub, se je zaključil s podpisom dokumenta, ki napoveduje krasno prihodnost, a v resnici ostaja povsem nejasen. Talci so svobodni, humanitarna pomoč prihaja, voditelji so pozirali za fotografije. Trump je odšel zadovoljen, kot da je rešil svet, samozavestno je razgrinjal svojo “zlato dobo” pred vsemi. Medtem ko je mir v Gazi še vedno krhek in negotov, se ameriški predsednik počuti kot režiser in obenem glavni junak celotne predstave. Politična in varnostna vprašanja, povezana s prihodnostjo Gaze, ostajajo odprta. Za zdaj se zdi, da so dogovori, čeprav zgodovinskega pomena, predvsem simbolični začetek dolge poti proti trajnemu miru.
