Škofje in predsednik vlade o ključnih izzivih med Cerkvijo in državo

Cerkev opozarja na obdavčitev cerkvenih objektov, skrb za kulturno dediščino, omejevanje zasebnih vrtcev in zakon o evtanaziji

Predstavniki Slovenske škofovske konference (SŠK) so se v petek, 4. julija, udeležili delovnega kosila s predsednikom Vlade RS Robertom Golobom. Na srečanju so odprli vrsto pomembnih tem, ki zadevajo odnose med katoliško Cerkvijo in državo, z željo po iskrenem in spoštljivem dialogu, utemeljenem na medsebojnem razumevanju in sodelovanju.

Katoliška Cerkev si prizadeva za konstruktivno prisotnost v slovenski družbi na področju vzgoje, izobraževanja, socialnega varstva ter varovanja kulturne dediščine. S tem v zvezi želi, da se odprta vprašanja urejajo v skladu s 14. členom Sporazuma med Republiko Slovenijo in Svetim sedežem.

Ena izmed tem pogovora je bila obdavčitev nepremičnin, kjer poteka verska dejavnost. Zaradi neenotnega pristopa občin pri odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ) so številni cerkveni objekti finančno ogroženi. SŠK zato predlaga sistemsko rešitev, po kateri bi tovrstni objekti, v skladu z evropskimi standardi, bili oproščeni obdavčitve.

Škofje so opozorili na pereče stanje številnih sakralnih objektov, ki zaradi pomanjkanja sredstev in visokih stroškov vzdrževanja propadajo. Pozivajo k aktivnejši vlogi države pri varovanju te dediščine, predvsem z uvedbo oprostitve davka na dodano vrednost (DDV) za obnovitvena dela in z ohranitvijo 106. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine. Njegovo izpustitev iz nove zakonodaje ocenjujejo kot korak nazaj pri sistemskem varovanju pomembnih kulturnih enot.

SŠK je izrazila pomisleke tudi glede predloga sprememb Zakona o vrtcih, ki po njenem mnenju omejuje delovanje zasebnih vrtcev, vključno s katoliškimi, čeprav ti izvajajo javno veljavne programe. Predstavniki Cerkve zagovarjajo ohranitev možnosti podeljevanja koncesij ter enakovredno javno sofinanciranje vseh obstoječih vrtcev.

V razpravi je bilo posebej izpostavljeno nasprotovanje predlogu zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Katoliška Cerkev meni, da takšna zakonodaja ogroža temeljno človekovo pravico do življenja in odpira številna etična ter moralna vprašanja. Zato poziva k zavrnitvi zakonskega predloga.

Škofje so poudarili tudi nujnost dostojnega pokopa vseh žrtev medvojnega in povojnega nasilja, vključno z žrtvami komunistične revolucije. To vidijo kot ključen prispevek k narodni spravi in spoštovanju človeškega dostojanstva. Ob tem predlagajo, da se posmrtni ostanki, izkopani iz grobišča pod Macesnovo gorico, pokopljejo na ljubljanskih Žalah – kraju, ki bi žrtvam omogočil spoštljiv in dostojen spomin.

Ob koncu srečanja je Slovenska škofovska konferenca izrazila pripravljenost za nadaljevanje dialoga in pričakovanje, da bo država odgovorno ter spoštljivo pristopila k reševanju odprtih vprašanj, ki se nanašajo na versko svobodo, izobraževanje ter skrb za kulturno dediščino.