Šestdeset let Prosvetnega društva Štandrež

Proslava ob jubileju bo v soboto, 25. oktobra, v domači dvorani Antona Gregorčiča

V Štandrežu se pripravljajo na zavidljivi jubilej: domače Prosvetno društvo Štandrež bo v soboto, 25. oktobra, praznovalo 60 let neprekinjenega delovanja. Predsednik društva David Vižintin je napovedal, da bo proslava lahkotna in sodobno zasnovana, a hkrati spoštljiva do bogate zgodovine in ljudi, ki so jo ustvarjali. Med prireditvijo bodo prostor našli tako slavnostni nagovori kot tudi podelitev posebne nagrade za prispevek h kulturnemu razvoju kraja.

Proslavo režira Ilaria Bergnach, ki bo s pomočjo fotografij in videoposnetkov občinstvo popeljala skozi najpomembnejše mejnike šestih desetletij društvenega ustvarjanja. Ob tem bo društvo predstavilo tudi novo publikacijo, posvečeno delovanju društvene dramske skupine, s posebnim poudarkom na zadnjem desetletju. Knjigo sestavljajo osnovni podatki o predstavah, bogat fotografski izbor ter članki sodelavke našega tednika Ive Koršič. Gradivo je zbral Damjan Paulin, eden najstarejših in najzvestejših članov društva, ter ga uredil tudi v obliki razstave, ki bo odprta ob prazničnem večeru. Podobne publikacije so v Štandrežu izdali ob vsakem okroglem jubileju – ob 50. obletnici celo dve.

USTANOVITEV DRUŠTVA

Zgodba nastanka Prosvetnega društva Štandrež sega v leto 1960, ko je v kraj prišel župnik msgr. Jožef Žorž. Hitro je prepoznal, da skupnost potrebuje prostor, kjer bi se lahko razvijala in ohranjala slovenska kultura. Z denarjem iz vojne odškodnine, namenjene župniji, je začel načrtovati gradnjo župnijskega doma z dvorano in odrom. Tik pred dokončanjem gradnje je k sodelovanju povabil skupino krajevnih kulturnikov in jih spodbudil, naj ustanovijo društvo, ki bo upravljalo nov kulturni dom ter razvijalo kulturne in izobraževalne dejavnosti. Tako je bilo leta 1965 uradno ustanovljeno Prosvetno društvo Štandrež.

Prvi odbor so sestavljali Marjan Breščak (predsednik), Jožef Pavletič (podpredsednik), Damjan Paulin (tajnik) in Dušan Brajnik (blagajnik). Duhovni asistent je bil vse do leta 1992 Jožef Žorž, ki velja za enega ključnih pobudnikov kulturnega razcveta v Štandrežu.

GLEDALIŠKA DEJAVNOST

Ker je bil msgr. Žorž tudi sam navdušen gledališčnik, je v prvih letih delovanja društva spodbudil nastanek dramske skupine. Že leta 1965 je kot režiser postavil na oder prve enodejanke, marca 1966 pa še prvo celovečerno predstavo. Ko so predstave postajale vse zahtevnejše in kakovostnejše, so člani začutili potrebo po dodatnem znanju, zato so v Štandrež vabili strokovnjake z območja takratne Jugoslavije, ki so jim pomagali izpopolniti igralsko in režijsko znanje.

Poleg številnih predstav, ki jih vsako leto pripravlja in na različnih koncih igra društvena dramska skupina, od leta 2005 društvo redno organizira Abonma ljubiteljskih gledaliških skupin, ki domači publiki prinaša bogat nabor predstav gostujočih ansamblov in vsako leto tudi novo domačo premiero.

Predsednik David Vižintin je danes ponosen, da je dramska skupina v šestih desetletjih pripravila že več kot 130 premier, tako z odraslimi kot otroškimi igralci. Mnoge predstave so doživele tudi po 30 ponovitev in gostovale po širšem slovenskem prostoru, od domačih krajev do Slovenije in avstrijske Koroške. Gledališče je še danes srce društvenega utripa in ena najprepoznavnejših kulturnih znamk Prosvetnega društva Štandrež.

ZBOROVSKO PETJE

Zborovsko petje ima v Štandrežu še daljšo tradicijo kot samo društvo. Že okoli leta 1860 je prvi učitelj štandreške ljudske šole Josip Komavec zbral pevce in začel z rednimi vajami, ob tem pa spodbujal tudi cerkveno petje in igranje orgel. Deloval je vse do prve svetovne vojne, v najhujših časih fašizma ga je nasledil domačin Franc Lupin, potem pa Maks Debenjak.

Z ustanovitvijo prosvetnega društva se je zborovska dejavnost ponovno okrepila – pevci so dobili primerne prostore za vaje in koncerte, nastopi pa so postali redni spremljevalci vseh večjih krajevnih dogodkov. Kaj kmalu so se začela tudi gostovanja. Predsednik David Vižintin, ki je tudi sam dolgo let pel v domačem mešanem zboru, se z nostalgijo spominja zlatega obdobja zbora, ko so nastopali tudi na tujih odrih in predstavljali štandreško kulturo širšemu občinstvu.

Poleg skupine odraslih pevcev sta pod okriljem PD Štandrež delovala tudi otroška pevska zbora. Za otroško in mladinsko petje v Štandrežu že pred ustanovitvijo društva ima največ zaslug Elvira Chiabai, ki je za najmlajše skrbela vse do leta 1993. Po prihodu msgr. Jožeta Žorža in ustanovitvi društva je tudi ta skupina dobila primerne prostore za nadaljnje delovanje in aktivnosti še bolj okrepila.

DOLGOLETNI STIKI ONSTRAN MEJE

Za Slovence v Italiji so čezmejne povezave že od nekdaj nekaj samoumevnega. Tako je bilo tudi pri Prosvetnem društvu Štandrež, ki je že pred osamosvojitvijo Slovenije gojilo tesne kulturne stike s sosednjimi kraji. “V Štandrež so številni strokovnjaki s področja kulture in gledališča prihajali iz ljubezni do umetnosti in z željo, da bi se kultura razvijala tudi pri nas,” poudarja predsednik Vižintin. Dramska skupina je že v sedemdesetih letih gostovala po Jugoslaviji – eden najbolj živih spominov med člani je nastop v Idriji leta 1976, ko je Furlanijo prizadel uničujoč potres.

Poleg številnih gostovanj društvo goji tudi prijateljske vezi s slovenskimi društvi tik čez mejo. Najtesnejše sodelovanje poteka s Kulturnim društvom Stanko Vuk iz Mirna in Orehovelj, s katerim že vrsto let skupaj pripravljajo proslavo ob slovenskem kulturnem prazniku. Za dolgoletno kulturno dejavnost doma, v Sloveniji in po svetu je društvo prejelo več priznanj: med drugim priznanje Občine Miren-Kostanjevica, podeljeno pred nekaj tedni ob priložnosti občinskega praznika, ter plaketo Mestne občine Nova Gorica, ki so jo prejeli ob 50. obletnici delovanja leta 2015.

DRUŠTVO DANES

Danes ostaja gledališka dejavnost glavni steber delovanja Prosvetnega društva Štandrež, medtem ko zbori trenutno ne delujejo redno. Predsednik Vižintin z veseljem opaža veliko udeležbo mladih pri organizaciji Praznika špargljev, a hkrati pogreša njihovo večjo vključenost v odbor društva in redne dejavnosti.

Posebno vrednost društvu dajejo člani, ki so z njim že od samega začetka – med njimi so prvi predsednik Marjan Breščak, prvi tajnik in dolgoletni predsednik Damjan Paulin, nekdanji predsednik Marko Brajnik ter zvesti igralec Božidar Tabaj. Njihova predanost in zgled sta dokaz, da kultura v Štandrežu ni le tradicija, temveč živa skupnost ljudi, ki verjamejo v moč slovenske besede, pesmi in igre.