Še en bleščeč celovečerni koncert odličnih deklet
Brez kakršnega koli obotavljanja lahko zapišemo, da je dekliška vokalna skupina Bodeča neža čudovito zborovsko telo, saj v svoji kategoriji dosega kakovost, ki je v tem trenutku daleč naokrog ne premore nihče. V vsaki dolini taka “roža” ne zrase v vsakem rodu.
Vse to potrjujejo ne le izvrstni koncerti, temveč tudi odlične uveljavitve na uglednih državnih in mednarodnih tekmovanjih, ki so se v zadnjih petih oz. šestih letih kar redno vrstile. Da je Bodeča neža danes to, kar je, ima seveda glavno zaslugo dirigentka Mateja Černic, ki je leta 2007 prevzela vodstvo prejšnje Mladinske vokalne skupine Vrh Sv. Mihaela. Ker je bila dirigentka zadnjih šest mesecev na študijski izkušnji v tujini, je njeno mesto začasno prevzel Mirko Ferlan, mlad, a zelo izkušen dirigent, ki je v zadnjih letih uspešno vodil več zborov v zamejstvu in Sloveniji ter z njimi tudi posegel po visokih priznanjih. Ob koncu nekajmesečne izkušnje z njim, med katero so v obliki projekta poglobili program skladb iz 20. in 21. stoletja pretežno slovenskih in italijanskih skladateljev, so dekleta Bodeče neže v zadnjih tednih nastopila v Postojni, Trstu, Kopru in nazadnje v Pevmi v soboto, 9. februarja. Za to priložnost je bila cerkev sv. Mavra in Silvestra polna. V imenu prirediteljev – to so bili: Prosvetno društvo Vrh Sv. Mihaela, SCGV Emil Komel, Združenje cerkvenih pevskih zborov in Zveza slovenske katoliške prosvete – je podravnateljica šole Komel Alessandra Schettino pozdravila navzoče in mlade gostje, “ki rade pojejo in so se v zadnjih letih izredno odlikovale”; spomnila je tudi, da so le dan prej nastopile na odmevni osrednji kulturni proslavi.
Prvi del koncerta, v katerem so bile na sporedu pretežno sakralne pesmi, so uvedle s skladbo Ponetemente mlajšega toskanskega skladatelja Lorenza Donatija: petje “v prostoru” učinkovito izkorišča zvočno izraznost prostora, ki kot tak označuje zvok. Sledili sta linearna in prisrčno lepa Ave Maria nemškega skladatelja Franza Biebla ter posebno značajen marijanski koralni spev Salve Regina madžarskega sodobnega skladatelja Miklosa Kocsarja. Razporejena po vsej cerkvi, so nato dekleta zapela skladbo Drai Brauen Giovannija Bonata na besedilo stare cimbrske molitve: pravo doživetje, v katerem se med drugim učinkovito prepletajo petje, kaotično in ponavljajoče se šušljanje, boben (Elija Marušič) in zvočna cev (Cristian Visintin). Po Sofianopulovi priredbi furlanske Suspir da l'anime in zanimivi Cinque piccoli madrigali Enrica Miarome je Bodeča neža sklenila prvi del z nežno in spevno Dirait-on ameriškega skladatelja Mortena Lauridsena ob klavirski spremljavi Jana Grbca. Drugi del je bil posvečen pretežno ljudskim in priredbam. Posebno lepa je bila Lajovičeva Pesem Primorke, sledila je znana Lebičeva Čas. Posebno nežna je bila Čopijeva priredba istrske ljudske La c'e' il mio amor, sladka pa ljudska iz Ricmanj Dekle je pralo srajčke dvej, ki jo je priredil Walter Lo Nigro. Na programu sta bili še rezijanski Lipa Ma Marica (prir. Orlando Dipiazza) in Jnjyn ćewa jti gna (prir. Ambrož Čopi), večer pa je sklenila polnokrvna mehiška ljudska Las Amarillas v priredbi kanadskega skladatelja Stephena Hatfielda.
DD
Dekliška vokalna skupina Bodeča neža v Pevmi
