Razbijanje tabujev za zaprtimi vrati

Piše: Nika Simonič

Zakaj se družinske napake ponavljajo? Od tržaške tete Rozi do nove kriminalke Gostilna pri dobrih ljudeh

Ob mednarodnem dnevu boja proti nasilju nad ženskami je v torek, 10. novembra, v organizaciji Društva Finžgarjev dom potekal odmeven literarni večer. Osrednja gostja večera v prostorih Finžgarjevega doma na Opčinah, namenjenega tako ženskam kot tudi moškim, je bila priznana slovenska pisateljica, novinarka in raziskovalka zgodb Milena Miklavčič. V poglobljenem pogovoru je predstavila svojo novo kriminalko Gostilna pri dobrih ljudeh, ki jo spremlja zgovorno sporočilo “Ko so dobri ljudje tiho …”, dotaknila pa se je tudi svojih prejšnjih uspešnic – od knjižne serije Ogenj, rit in kače niso za igrače do romana Mehko kot britev. Rdeča nit večera je tako bilo razbijanje družbenega molka o nasilju za zaprtimi vrati in medgeneracijskih travmah.

Začetki avtoričinega predanega raziskovanja človeških usod segajo sicer že v otroštvo. Izjemno močan in trajen vtis je nanjo naredila tržaška teta Rozi, izredno lepa ženska iz Žirov, ki je v Trstu delala pri premožnih meščanskih družinah ter tam doživela številne hude zlorabe, nasilje in življenjska razočaranja. Čeprav so se je drugi sorodniki in znanci zaradi njene odkritosti ter težkih zgodb raje izogibali, ji je mlada Milena znala zares prisluhniti. In čeprav je mama te pripovedi označevala za “svinjarije”, je pisateljica prav v tistem obdobju spoznala, kako močno ljudje v stiski potrebujejo nekoga, ki jim brez obsojanja prisluhne.

Ta dar poslušanja jo je spremljal tudi v srednji šoli, ko je sošolkam pisala čustvena ljubezenska pisma in ob tem pozorno poslušala njihove osebne stiske, pozneje pa tudi pri novinarskem delu na radiu, kjer je poleg uradnega beleženja etnoloških običajev pogosto “neuradno” spraševala ljudi, kako so se v resnici imeli radi.

Obsežne zapiske osebnih pričevanj je pozneje spretno spletla tudi v napete kriminalne romane. V delu Mehko kot britev, postavljenem v Trst, je združila pisateljsko fikcijo z resnično življenjsko usodo tete Rozi ter pogumno odprla tabuizirano temo prikrite prostitucije in zlorab v času nekdanje oblasti. Kot avtorica sama poudarja: “Ni domišljije, ni ustvarjalca, umetnika, pisatelja, ki bi znal pogruntati toliko variant intimnega življenja človeka, kot jih lahko nudi realno življenje.” To njeno misel potrjujejo tudi pretresljive zgodbe iz njenih novejših knjig, v katerih se prepletajo osebni zapisi “šlogarice” Lučke, ganljive izpovedi žensk, ki so na skrivaj rojevale v Trstu, ter pričevanja o zlorabah v zdravstvenih ustanovah.

Eno najpomembnejših sporočil večera je bilo posvečeno prav vprašanju medgeneracijskih travm in posledicam zamolčanih bolečin. V knjigi Babice, hčere, vnukinje pisateljica na primeru treh zaporednih generacij žensk pokaže, kako se nepredelane bolečine, strahovi in življenjske napake prav zaradi vztrajnega molka prenašajo iz roda v rod. Molk, ki je bil v slovenski družbi skozi desetletja pogosto razumljen kot nekakšna vrlina ali znak dostojanstva, po njenem prepričanju v resnici povzroča, da se boleča zgodovina nenehno ponavlja. Mladi se tako v odraslosti srečujejo s podobnimi čustvenimi stiskami in težavami v odnosih kot njihovi predniki, predvsem zato, ker se z njimi doma nihče ni odkrito pogovarjal o ljubezni, medsebojnem spoštovanju in človeški intimnosti.

Rešitev, prekinitev tega začaranega kroga Milena Miklavčič vidi v pogovoru, zaupanju in sočutju. Babice in starše spodbuja, naj mlajšim generacijam zaupajo svoje življenjske izkušnje – ne nujno v vseh bolečih podrobnostih, temveč toliko, da bodo otroci in vnuki razumeli, zakaj so bili njihovi predniki včasih čustveno hladni ali strogi. Z mladimi pa govori predvsem o ljubezni in pomenu iskrenega dotika, saj opaža, da se o tem skoraj nihče več ne pogovarja. Pogovor je avtorica sklenila z mislijo, da se lahko resnično zdravljenje posameznikov in družbe prične šele, ko dobri ljudje o nasilju in stiskah prenehajo molčati.

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme