“Radijska igra je še vedno prostor intime in miru”!
Dne 17. julija 1946 se je Radijskemu odru (RO) prižgal mikrofon življenja, ki se po sedemdesetih letih še ni ugasnil. Prej obratno, saj v sicer spremenjenih družbeno-organizacijskih razmerah še vedno izkazuje živahnost delovanja in privrženost svojemu izhodiščnemu kulturnemu poslanstvu. Jubilej pa je obenem priložnost za trezen razmislek o preteklosti, v kateri je RO, ne le z igranjem samim, ampak tudi s spodbujanjem k pisanju izvirnih dramskih besedil, odkrivanju novih in zamolčanih avtorjev, s prevajanjem besedil italijanske in svetovne zakladnice veliko prispeval k našemu kulturno-gledališkemu miljeju. Na sedežu ustanove na Donizettijevi so v ponedeljek, 22. februarja, glavni akterji RO predstavili niz dogodkov in prireditev, ki bodo trajali od junija letos do julija 2017.
Dolga in bogata preteklost
Po uvodnih pozdravih predsednika RO Marjana Jevnikarja je Lučka Peterlin Susič predstavila zgodovino ustanove. Spregovorila je o povojnem obdobju, ko je skupina zanesenjakov pod mentorstvom že izkušenega gledališčnika Jožeta Peterlina ustregla potrebi slovenskih ljudi, ki so po fašistični dobi komaj čakali na kleno zborno slovensko besedo. Ta je segla do njih tudi zaradi prizadevanja Radijskega odra, ki je le mesec dni po ustanovitvi slovenske radijske postaje s strani zavezniške vojaške uprave v živo zaigral prvo igro. In ravno neposredno igranje v eter predstavlja prvo obdobje RO, o katerem pričajo le besedila, ne pa posnetki. Za to je bilo potrebno počakati na leto 1955. V 70. letih so v RO prinašali osvežitev odlični gostujoči režiserji (npr. Balbina Baranovič Batellino, Mirko Mahnič, Žarko Petan, Mirč Kragelj, Majda Skrbinšek, Jože Babič, Joško Lukeš, Janez Albreht, Janez Povše in Gregor Tozon). Leta 1976 velja za prelomnico v delovanju RO. Nenadna smrt prof. Peterlina in reforma državnega radia in televizije, ki je zmanjšala sporede z dramsko ponudbo, sta silila radijsko-dramsko družino v druge izbire. Birokratske težave so obenem onemogočile RO, da bi še naprej izvajal svojo dejavnost v radijski hiši, kjer je do tedaj gostoval oz. deloval. Nov dom je RO našel leta 1991, ko so prav v prostorih na Donizettijevi ustanovili Studio Trak. V zadnjih desetletjih je ustanova prikrojila svoje delo novim razmeram, tako da je razširila pahljačo svojih dejavnosti: jedro ostaja radijsko igranje, k temu gre prišteti še vrsto tečajev lepe govorice, že tradicionalno ponudbo Gledališkega vrtiljaka, sinhronizacijo risank, priredbe pravljičnih uric, udejstvovanje članov igralske družine v sklopu raznih kulturnih prireditev. “Naša skrb je še vedno usmerjena v kultiviranje lepega slovenskega govora”, je dejala Lučka Susič, ki je ob koncu izpostavila še četverico imen, ki so v preteklosti imeli ključno vlogo pri delovanju in samem ohranjanju Radijskega odra: to so poleg prof. Peterlina še Lojzka Lombar, Marjana Prepeluh in Matejka Peterlin.
Niz prireditev
Srečanje na sedežu RO je bila obenem priložnost, da so pristojni razčlenili niz prireditev, s katerimi bodo obeležili jubilej ustanove. Maja Lapornik je napovedala razpis natečaja za izvirno radijsko igro na žensko tematiko: zmagovalce bodo razglasili junija. Do poletja se bodo nadaljevale tradicionalne dejavnosti RO, sicer okrepljene zaradi jubilejnega praznovanja, in sicer Tečaj lepe govorice in aktivnost Male gledališke šole Matejke Peterlin. Julija bo na vrsti oddaja v živo na Radiu Trst A, ko bodo obeležili 70-letnico prve oddaje RO v živo. Oktobra 2016 pa bo v Narodnem domu Posvet o slovenski radijski igri in nagrajevanje natečaja za radijsko igro. Vrh praznovanj pa bo 29. januarja 2017, ko bo RO s slavnostno akademijo ob dnevu slovenske kulture praznoval svoj jubilej. Radijski glas bo v poletnih mesecih prihodnje leto imel tudi ključno vlogo na Večerih pod Tabrom v sklopu gledaliških večerov ob Marijinem svetišču. Anka Peterlin je na tiskovnem srečanju podrobneje spregovorila o natečaju za izvirno radijsko igro, ki je posvečena zaslužni članici RO, Marjani Prepeluh.
Natečaj
Anka Peterlin je poudarila, da je natečaj namenjen izvirni in še neobjavljeni radijski igri na žensko tematiko v poljubni dramski obliki. Igra naj ne traja več kot 40 minut. Predvidene nagrade so tri: prva znaša tisoč evrov, druga 800 evrov, tretja 500 evrov. RO bo nagrajena dela uvrstil v svoj progam, prav tako si pridružuje pravico, da v svoj spored vključi tudi morebitna priporočena dela. Besedilo v dveh tipkanih izvodih (format A4) je treba poslati do 15. maja 2016 na naslov: Radijski oder, ul. Donizetti 3, 34133, Trst. Rokopisi morajo biti opremljeni samo z geslom ali šifro, medtem ko naj bodo točni podatki o avtorju (ime, priimek, naslov, elektronska pošta in telefon) zaprti v kuverti, opremljeni z istim geslom ali šifro.
Brošure
Manica Maver je spregovorila o dveh dragocenih in podatkov polnih brošurah, ki so v preteklosti obeležile 20-letno zgodovino RO in nato še njegovo polstoletno preteklost. Ta verzija bo za to priložnost posodobljena s podatki zadnjih dvajsetih let.
Lepa igralska skupina
Osebno pričevanje pa je prinesla Marjetica Puntar, ki je pred nedavnim spet začela sodelovati z RO po tridesetletnem premoru. Spomnila se je zanosa, s katerim je prof. Jože Peterlin tudi na podlagi bralnih vaj svojčas uvajal mlajše generacije v čarobni svet radijske igre.
Gospa Puntarjeva je namreč ena izmed 228 glasov, ki so v sedmih desetletjih (točneje do leta 2013) oblikovali ustvarjalno delo RO. Danes šteje igralska skupina 30 članov. V letih so se pri RO izoblikovali tudi številni predstavniki zamejskega igralskega in časnikarskega sveta. “Tudi to naj bo v razmislek tistim, ki zmotno mislijo, da je radijska igra staromodna čaršija preteklosti”, je dejala Lapornikova. Postregla je s podatkom, da ohranja tovrstna igralska zvrst drugod po Evropi kljub prvenstveni vlogi televizijskih in spletnih medijev še vedno dostojanstven nivo, ne nazadnje tudi v Sloveniji. “Radijska igra je še vedno prostor intime in miru”!
IG
