Praznovanje farnega zavetnika sv. Janeza Krstnika v Slovenskem pastoralnem središču

Slovensko pastoralno središče v Gorici je ob prazniku farnega zavetnika sv. Janeza Krstnika že spet združilo mnoge, ki se radi srečujejo pod zvonikom cerkve sv. Ivana.

V ponedeljek, 23. junija, je popoldne potekal ministrantski oratorij, ki je z delavnicami, poglabljanjem liturgične prakse in družabnimi igrami povezal ministrante pastoralnega območja Gorica-Brda. Zvečer so bile v cerkvi slovesne večernice iz molitvenega bogoslužja, bisera, ki se je ohranil od časov prvih kristjanov in ki ga je na koru spremljal župnijski zbor pod vodstvom organista Davida Bandlja. P. Jan Cvetek je o sv. Janezu Krstniku povedal, da je živel v prelomnih časih. Bog ga je izbral, da bi svetu predstavil Odrešenika, Njemu je pripravljal prostor, ni se prevzel, “bil je živi primer pravega duhovnika, ki se zaveda, da je samo glas, orodje, po katerem v svet lahko prihaja Gospod Jezus Kristus”. Na predvečer župnijskega praznika je p. Jan zaželel prisotnim veselja ob dejstvu, da še ohranjamo skupnost in pomagamo ljudem prinašati doživetje Boga tudi preko prizadevne liturgije mladih; po drugi strani, da bi bili hvaležni, da še živimo v miru in blagostanju. “Bodimo graditelji miru preko dialoga, spoštovanja, ljubeznivega opomina, spodbude, sodelovanja, pogovora, odpuščanja!”

Preden so se navzoči – v posebno veselje številnih mladih – zbrali ob kresu na dvorišču za cerkvijo, jim je prof. Elia Bastjančič v Močnikovem domu spregovoril o tradiciji kresovanja. Prižig ognja je tesno povezan z likom sv. Janeza Krstnika. Poletni solsticij že od časa neolitika velja za sveti čas, ko se sonce in luna “poročita” in iz njunega zakona izhaja energija, ki prežema ves kozmos. Z nastopom krščanstva poletni sončev obrat, ko se sonce začenja manjšati oz. umirati, zaznamuje praznik rojstva sv. Janeza Krstnika, tistega, ki je bil poslan, da bi naznanil, da bo mesija rasel, on pa se manjšal oz. umiral. Kresovi od davnine “ščitijo novi svet”, solsticij so vrata v novo dobo; na podoben način sv. Janez Krstnik predstavlja vrata v novo, Kristusovo dobo. V kresovanju se spajajo tradicije, ki imajo korenine v starodavnih običajih različnih evropskih narodov, kar priča o tem, da smo nekdaj bili in še vedno smo vsi bratje.

V torek, 24. junija, je praznovanje doseglo višek z večerno slovesno sv. mašo, ki jo je ob župniku Marijanu Markežiču in p. Janu Cvetku daroval p. Boštjan Horvat, župnik s sosednje Kostanjevice. V homiliji je dejal, da je rojstvo sv. Janeza Krstnika razsvetlilo življenje njegovih ostarelih staršev in povzročilo veliko čudenje med sorodniki in sosedi. “Gospod ni odvisen od naših logik in človeških zmožnosti. Vabi nas, da se naučimo zaupanja in da znamo tudi molčati pred skrivnostjo Boga ter v ponižnosti in tišini premišljevati njegovo delo, ki se razodeva v vsej zgodovini in velikokrat presega tudi našo domišljijo”. Ko se je Elizabeti in Zahariji rodil otrok, sta izkusila, da “Bogu ni nič nemogoče”. Dogajanje okrog rojstva je “obdano z veselim občutkom čudenja, presenečenja in hvaležnosti”. Zvesto božje ljudstvo je slutilo, da se je zgodilo nekaj velikega, čeprav ponižnega in skritega. Tudi mi bodimo radostni kristjani s čutom za čudenje, ki znajo začutiti tolažbo Duha, ki znajo biti odprti za Božja presenečenja, hvaležni za Božjo navzočnost! Božja in naša Mati naj nam pomaga, “da se bomo zavedali, da pri rojstvu otroka starši sodelujejo z Bogom. To je vzvišeno poslanstvo, ki iz vsakega življenja naredi svetišče življenja. Z vsakim rojstvom otroka prebuja veselje, čudenje in hvaležnost”.

Praznovanje svetoivanske skupnosti se je nadaljevalo s skupno večerjo za cerkvijo, kjer je bilo že spet posebno lepo videti krepko število mladih – pravi razlog za veselje, čudenje in hvaležnost.