Praznik Slovencev v Italiji Slofest je tudi letos zaživel v središču mesta v zalivu
Minuli konec tedna je bilo v Trstu pestro, bogato in živahno. Po tržaških ulicah, po katerih se zadnje čase sprehaja vedno več turistov, je od prejšnjega četrtka do nedelje bilo slišati več slovenščine kot ponavadi. Na Borznem trgu in v okolici je namreč zaživel sedmi festival Slovencev v Italiji Slofest. Dogodkov je bilo res nešteto: glasba, literatura, gledališče, razstave, vodeni ogledi in še veliko drugih dejavnosti je privabilo številne obiskovalce, da bi odkrili bogato slovensko kulturo in tradicijo v Trstu. Več srečanj je potekalo v slovenščini in italijanščini ter v sodelovanju z drugimi skupnostmi, ki bogatijo mesto v zalivu, čudovito vreme pa je bilo prava češnja na vrhu torte. Od četrtka do sobote je torej bilo povsem praznično in raznoliko. Med glavnimi prireditvami velja omeniti dogodek Mladi rod slovenske književnosti v Italiji, na katerem se je v pogovoru s Tanjo Zorzut predstavila mlajša generacija slovenskih besednih ustvarjalcev, prav tako pa tudi predstavitev knjige Perspektiva generacije. To je knjiga, ki prinaša izbor 50 kolumn enajstih mladih avtoric in avtorjev. Predstavili so tudi dokumentarni film Tržaška osmica – Z mladimi po poteh slovenskega Trsta, zaživeli so spomini na bombni napad na slovensko šolo pri Sv. Ivanu leta 1974, ki jih je obudilo raziskovalno delo dijakov na liceju A. M. Slomška. Mladim je v sklopu Slofesta predaval tudi profesor in raziskovalec Kozma Ahačič. Spregovoril jim je o Primožu Trubarju, prvih slovenskih knjigah in Trstu. Predstavili so žepni vodnik po slovenskem Trstu Slovita. V soboto pa je v baziliki sv. Silvestra potekalo svečano dvojezično bogoslužje z odkritjem spominske plošče Primožu Trubarju. Ob 500. obletnici prihoda slovenskega reformatorja so se občinstvo ter številni predstavniki javnosti in oblasti s pastorjem Aleksandrom Ernišo zbrali, da bi počastili pomemben pečat, ki ga je Trubar pustil v mestu. Sedmo izvedbo festivala Slofest je sklenila slovenska glasba; razpršeni zborovski nastopi so oživili ulice, trge in skrite kotičke starega tržaškega mestnega jedra.
PRIMOŽ TRUBAR, PRVE SLOVENSKE KNJIGE IN TRST
Znani slovenski raziskovalec in profesor Kozma Ahačič je v petek, 19. septembra, spregovoril pred nabito polnim šotorom dijakov in dijakinj iz tržaških slovenskih višjih šol. S pomočjo slikovnega materiala jim je orisal nastanek slovenskih knjig v 16. stoletju. Najprej je poudaril, da je v tistem času nastalo kar petdeset slovenskih knjig, ki predstavljajo začetek slovenskega knjižnega jezika in besede v slovenščini. Ko govorimo o nastanku slovenskih knjig, ne moremo ne omeniti Primoža Trubarja. “Trst je mesto, ki je s svojim vplivom zaznamovalo Primoža Trubarja v njegovih najzgodnejših letih, in s tem je tudi zaznamovalo naš slovenski prostor in jezik,” je uvodoma povedal Ahačič. Tu se je Trubar srečal s številnimi osebnostmi, ki so ga usmerjale, med njimi s škofom Petrom Bonomom, ki mu je omogočil študij in duhovno ter intelektualno rast. V nadaljevanju je Kozma Ahačič spregovoril in po vrsti posebej predstavil petdeset knjig, ki jih je ustvarilo kar devetnajst avtorjev. To, je povedal, je bil zelo zanimiv fenomen, saj so iz nekega narečja naredili knjižni jezik, ki je našel bralce in poslušalce. Prva knjiga je bila Katekizem (1550) Primoža Trubarja. Verjel je, da bo to njegova prva in zadnja knjiga. Bila je razdeljena v tri dele: prvi je bil teološki priročnik za osnovno oznanjevanje Božje besede, drugi del je bil praktičen s pesmimi, tretji pa je ponujal zgled pridige. O njenem pomenu je povedal: “Katekizem je prva slovenska knjiga in predstavlja veliko prelomnico v zgodovini slovenščine. V njej je Trubar prvič označil svoje rojake za Slovence in utemeljil slovenščino kot knjižni jezik.” Ob Katekizmu je Trubar izdal še Abecednik, priročnik za učenje abecede in branja. Leta 1551 je srečal Petra Pavla Vergerija, ki je Trubarja prepričal, da mora prevesti Biblijo v jezik, razumljiv vsem Slovanom. Tako je Trubar leta 1555 izdal Evangelij po Mateju, ki predstavlja velik prelom, saj se s to knjigo slovenščina prvič zapiše v latinici. V nadaljevanju je Kozma Ahačič spregovoril še o drugih Trubarjevih slovenskih knjigah, ki so nastale v drugi polovici 16. stoletja, in sicer slovenski koledar, drugi del Novega testamenta, Cerkovna ordninga. Sebastjan Krelj je za tem izdal Otročjo biblijo. Vrhunec je leto 1584, ko izide celotna Biblija. Prevod ni bilo samo delo Jurija Dalmatina, ampak je bil plod kolektivnega pregleda in popravkov. Primož Trubar je umrl leta 1586, do konca stoletja pa sta nastala še dva slovarja.
Celoten projekt slovenskega protestantskega tiska v 16. stoletju je izjemen kulturni dosežek in pri tem je Trst odigral ključno vlogo, je še povedal Kozma Ahačič.
PREDSEDNICA ZSKD ŽIVKA PERSI O LETOŠNJI IZVEDBI
O letošnji izvedbi Slofesta smo se na terenu pogovorili tudi z Živko Persi, predsednico Zveze slovenskih kulturnih društev, glavnega organizatorja Festivala Slovencev v Italiji. Najprej je izrazila veselje in navdušenost nad letošnjo izvedbo, ki je bila res polna dogodkov. Obenem pa je opozorila na pomanjkanje poročanj v osrednjih italijanskih medijih. Kljub temu je bil festival dobro obiskan, veliko obiskovalcev je prišlo iz Slovenije, da bi se udeležilo vodenih ogledov. Kar se tiče pobud, so na vseh bile prisotne vse tri pokrajine, v katerih deluje ZSKD, in sicer Trst, Goriška in Benečija. Organizacija je bila zahtevna, saj so ti trije dnevi intenzivni, nadaljujejo pa se še s pofestivalskimi dogodki. Posebej je izpostavila podporo Občine Trst in Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu. Festival je torej kljub nekaterim črnim pikam bil uspešen in odmeven, “vsaka izvedba prinaša nekaj novega in zanimivega,” nam je še zaupala Živka Persi.
