Gospodarstvo

Pozitivne ocene letošnje oljčne letine

Pozitivne ocene letošnje oljčne letine

Oljkarstvo v naših krajih

Letošnja oljkarska letina gre h koncu. Nekatere torklje so že zaprle, druge, kot npr. pravkar obnovljena oljarna v Kmetijski zadrugi v Trstu, ali pa tudi nekatere druge v Istri, še obratujejo. Še nekaj oljkarjev mora namreč pobrati pridelek.
Klimatske razmere so bile letos res nekaj posebnega in so močno vplivale na rast in razvoj vseh rastlin, tudi oljk. Spomladi je bilo veliko dežja in dokaj hladno vreme vse do konca junija, sledilo je močno sušno obdobje z izredno visokimi temperaturami, tako da se je rast dobesedno ustavila. Sredi septembra so se začele padavine, ki so se nato nadaljevale več tednov zaporedoma. To dejstvo pa je močno vplivalo na dozorevanje oljk. Kot je zapisala vodja Poskusnega centra za oljkarstvo pri Kmetijsko gozdarskem zavodu Slovenije mag. Viljanka Vesel, “je v letošnjem letu “zatajil” način spremljanja dozorevanja, ki ga lahko ugotavljamo z obarvanostjo – indeksom zrelosti pa tudi s trdoto plodov. Po dolgem sušnem obdobju so se plodovi zaradi jesenskih padavin napili vode, kar vpliva na barvanje plodov, trdoto in oljevitost v laboratorijski oljarni”.
Negotovost glede ugotavljanja zrelosti in dež sta glavna razloga, da smo mnogi čakali z obiranjem oljk. Zlasti se je ta zamuda poznala pri italijanskih sortah, veliko vode v plodovih pa je vplivalo tudi na okus olja, ker je voda spirala določene polifenole v olju. Mogoče bolj kot druga leta je bilo opaziti določene razlike tudi od oljčnika do oljčnika, saj na dozorevanje vplivata tudi lega in osončenost samega nasada oziroma, ali smo drevesa lahko zalivali ali ne. Razliko je bilo opaziti tudi glede na to, ali je oljkarjem uspelo dovolj temeljito opraviti poletno rez s čiščenjem bohotivk v notranjosti krošenj. Končno je bil zaradi večje vsebnosti vode v plodovih tudi izplen olja nekoliko slabši in šele zadnji teden novembra oz. prvi decembrski teden sta nekoliko dvignila povprečje oljevitosti.
Oljkarji so sicer zadovoljni z letino, saj je bila s količinskega vidika prav dobra. Tudi kakovost je pri tistih oljkarjih, ki so upoštevali vse posege, zlasti glede zaščite pred oljčno muho, zelo dobra. Vedno znova se potrjuje pravilo, da moramo plodove po obiranju čim prej predelati. Dokazano je namreč, da hitra predelava, do 12 ur po obiranju, bistveno prepreči tudi napake, ki nastanejo zaradi napadov oljčne muhe.
V zadnjih letih se je število oljarn precej povišalo, tako da se je čakalna doba na splošno bistveno skrajšala. Društvo oljkarjev slovenske Istre – DOSI poroča, da je v Istri v polni sezoni delalo približno 30 torkelj, ki so za predelavo redno vpisane tudi v register živilskih obratov. V decembru obratuje na Obali in v notranjosti Istre le še kakih 10 oljarn. To omogoča, da se plodovi hitro predelajo, kar je odločilno za kakovost pridelanega ekstra deviškega oljčnega olja.
Veliko pove tudi podatek, da je torklja na Dobrovem v letošnjem letu predelala približno 230 ton plodov, manjša oljarna, ki jo je jeseni iz sredstev čezmejnega projekta UELIJE II. nabavila biotehniška šola v Šempetru, pa približno 50 ton oljk. Tudi na Tržaškem potrjujejo, da je bila letina s količinskega vidika dobra. Obe glavni torklji v pokrajini, se pravi Parovelova in zadružna, sta redno delovali. Zadružna bo sicer delala še do božičnih praznikov, pa čeprav ne vsak dan.
Laboratoriji in pokuševalci olja imajo torej te dni kar polne roke dela. Ob tem ugotavljajo, da so bile skoraj povsod toskanske sorte (leccino, moraiuolo in pendolino) prepozno pobrane, zaradi česar je ob pokušanju tega olja začutiti preveliko zrelost plodov. Belico, ki je pri nas med najbolj razširjenimi sortami, pa so ljudje kar pravočasno pobrali, tako da je olje odličnih lastnosti.
Oljkarstvo je torej v razvoju in se suvereno ponovno vrača zlasti v tiste predele, kjer oljk po pozebi leta 1929 niso obnovili, a je med ljudmi ostal živ spomin nanje. V glavnem gre za male in mlade nasade, ki morajo še stopiti v polno rodnost. Zelo razveseljivo pa je že dejstvo, da se to drevo vrača v ta prostor in že s tem prispeva k ovrednotenju te kulturne krajine.
M. T.

02.01.2014

Komentarji

Naročite svoj izvod tednika Novi glas

Naročite se na tiskano izdajo tednika Novi glas že danes!

Prireditve

Vremenska napoved

Copyright © 2017 - 2019 Noviglas, Vse pravice pridržane!