Potovanje skozi čas in prostor
Dr. Pierpaolo Dorsi je navzoče popeljal v zgodovino devinskega grajskega arhiva
Sedež moškega pevskega zbora Fantje izpod Grmade v Devinu je bil v petek, 23. oktobra, napolnjen do zadnjega kotička. Petkov večer je bil namreč namenjen predavanju dr. Pierpaola Dorsija, nekdanjega deželnega arhivskega nadzornika in urednika grajskega gradiva. Predavanje Kaj hrani arhiv devinskega gradu? sta v sodelovanju priredila zbor Fantje izpod Grmade in Društvo slovenskih izobražencev. Navzočim je uvodni pozdrav najprej podal Martin Brecelj, predsednik Društva slovenskih izobražencev, nato pa je besedo predal nabrežinsko-devinskemu županu Igorju Gabrovcu. Oba sta se strinjala, da se družbena, politična in socialna vloga grada zrcali tudi v njegovem arhivu. Večer je z glasbenim vložkom popestril moški pevski zbor Fantje izpod Grmade pod taktirko Bogdana Kralja.
Dr. Pierpaolo Dorsi, ki je bil poleg drugega tudi nadzornik Tržaškega državnega arhiva, se je po upokojitvi začel prostovoljno ukvarjati s preučevanjem devinskega grajskega arhiva. Kot je dejal, je to “izjemno delo in vsakodnevni izziv, ker vsakič dobiš kaj novega, potrebnega pregleda”.
Prvi arhivi, kot je poudaril predavatelj, segajo v čas Mezopotamije, ko so jih zapisovali na glinene tablice. Zapisovali so vsakodnevne in preproste stvari, zato da bi beležili katerekoli odločitve, kot na primer, kdo je kam peljal živali na pašo. Arhivsko delo sicer ni namenjeno sodobnikom, ampak se opravlja za prihodnje generacije.
Devinskemu gradu, ki je bil na strateškem obmejnem območju, so pod poveljstvom Habsburžanov vladali guvernerji, ki so vzdrževali red in branili to obmejno ozemlje. Ena izmed najmočnejših družin, ki je upravljala devinski grad, je bila nemška družina Thurn und Taxis. Večina dokumentov, ki jih hrani arhiv, je vezanih na to rodbino in segajo v leta še pred 16. stoletjem, in sicer vse do 13. stoletja. Po prvi svetovni vojni je ta nemška družina želela obdržati svoja ozemlja, zato je podpisala sporazum z Italijo in se tako preimenovala v Torre in Tasso. Upravitelji gradu so bili 300 let, od 16. do 19. stoletja. Ljudje so kot svojega vladarja priznavali gospodarja gradu, ki je bil v resnici cesarjev zastopnik.
Več kot petdeset odstotkov prebivalstva, kot je izpostavil dr. Pierpaolo Dorsi, se je ukvarjalo s kmetijstvom; to prebivalstvo je bilo podrejeno devinskemu gradu, saj je moralo oddajati del pridelka in opravljati številne dolžnosti za grad (npr. stražarske izmene). Celotna njihova dejavnost je bila zapisana v registrih, imenovanih urbarji. V urbarje so imeli vpogled samo upravitelji gradu. V 18. stoletju je tako prišlo do upora, znanega kot tolminski punt, pri čemer so uporniki med drugim zahtevali vpogled v urbarje in njihovo lastništvo, je nadaljeval predavatelj.
“Nikoli vam ne bom mogel našteti, kaj vse vsebuje arhiv, vendar obstaja popis,” je razkril gost. V njem najdemo ogromno količino gradiva o naših krajih, najdemo pa tudi gradivo o evropski politiki, zavezništvih in bitkah. “Je kot potovanje skozi čas, saj obravnavamo različna zgodovinska obdobja, je pa tudi potovanje skozi prostor, saj se sprehajamo po ozemljih izven grajskega območja.”
Razen nekaj posameznih dokumentov arhiv zdaj hranijo v Italijanskem državnem arhivu v Trstu, v Ulici Marmora. V 90. letih prejšnjega stoletja je državni arhiv na dražbi odkupil premoženje gradu. V njem ne najdemo dokumentov v slovenščini, lahko zasledimo le nekaj besed ali stavkov. Najpogostejši jeziki so latinščina, nemščina in italijanščina. Prvi slovenski dokumenti segajo v napoleonsko obdobje, ko se je med ljudstvom razširilo zanimanje o nacionalni zavesti in kulturi.
Predavatelj je večer sklenil z branjem dela pesmi iz leta 1809 z naslovom Pessem. Napisana je bila v slovenščini ob priložnosti deželne obrambe pred Francozi v Trstu in na Krasu.
