Poletni center ostaja za otroke varno zatočišče

POGOVOR – Francesca Simoni, klinična pedagoginja in predsednica Študijskega centra Melanie Klein

Šola se končuje, poletje je prestopilo prag, za otroke se odpirajo priljubljena poletna središča. Pri Študijskem centru Melanie Klein že od leta 1998 skrbijo za poletno dejavnost. O letošnjem poletnem središču, ki bo potekalo od 30. junija do 29. avgusta v Dolini, ter o delovanju društva smo se pogovorili s predsednico, pedagoginjo Francesco Simoni, ki študijski center uspešno vodi že od leta 2001.

Katerim otrokom je namenjeno poletno središče in kje bo potekalo letos?

Poletno središče Pikapolonica je namenjeno otrokom od 3. do 12. leta in poteka izključno v slovenščini. Več let smo prirejali poletno središče v Bazovici, letos pa smo spremenili lokacijo. Letošnja izvedba bo potekala v Dolini na Osnovni šoli Prežihov Voranc. Lokacija je otrokom zelo prijazna, nam pa se je uspelo povezati z občino Dolina oz. z različnimi stvarnostmi, ki delujejo na tem območju, in tudi z naravo kot tako, saj imamo tukaj rezervat doline Glinščice, ki je pravo naravno bogastvo in bo tudi del naše ponudbe. 

Kako potekajo dejavnosti in kakšna je letošnja ponudba?

Poletni center poteka vsak dan od 7.30 do 17.00. Odprti bomo tudi v tednu velikega šmarna. Vsak teden imamo na programu različno temo. Namen je otrokom pričarati zabavno in počitniško ozračje. Čutiti se mora veselo razpoloženje in pester program dejavnosti poskrbi, da se otroci nikoli ne dolgočasijo. Prvi teden bo na temo risanke oz. filma Aladin, drugi teden je rezerviran za daljnji zahod, tretji teden bodo na vrsti Vikingi, četrti teden bomo imeli nepričakovani poletni božični teden, nato sledijo tedni na temo Alice v čudežni deželi, Star wars – Vojne zvezd, Madagaskarja, Avstralije … Poleg tradicionalnih dejavnosti, tj. iger in športnih dejavnosti, prirejamo tudi delavnice slovenskega jezika tako za otroke kot tudi za starše. Mislimo, da je pomembno, da otroci iz italijanskih družin vadijo slovenski jezik tudi med poletjem, tako ne prekinejo dela, ki ga opravljajo med šolskim letom, in ostanejo na tekočem. Prav tako nudimo možnost staršem, da se približajo slovenskemu jeziku in kulturi. Moram povedati, da imamo res dober odziv. Ob tem prirejamo enodnevne izlete v bližnjo in širšo okolico, gotovo bomo zahajali v dolino Glinščice, na programu imamo tudi ogled tovarne kave in oljarne oz. torklje. Točnejši program izletov moramo sicer še določiti. Prav gotovo nas čaka pestro in zabavno poletje.

Koliko otrok gostite?

Naše poletno središče gosti približno 110 otrok na teden in ima to posebnost, da so razdeljeni v manjše skupine, to se pravi, da ima en vzgojitelj skupino 6–7 otrok, starejši otroci pa so razdeljeni v skupine po 10. To je pomembno zato, da smo lahko zelo pozorni na otroke in da imajo ti vedno referenčno točko. Vzgojitelj postane oseba, ki jih bo spremljala skozi celo poletje. Z njim se lahko pogovarjajo in se čutijo na varnem. To je za nas zelo pomembno, saj opažamo, da so včasih nekateri otroci bolj sramežljivi, in če so skupine velike, lahko prav ti ostanejo v ozadju in se čutijo premalo soudeleženi. Manjše skupine pa dovoljujejo, da so vsi enako vključeni in da smo lahko pozorni do vseh. To je tudi naše vodilo od vsega začetka Poletnega centra Pikapolonica.

Od kdaj pravzaprav prirejate poletni center in kako je nastala zamisel za tako ponudbo?

Zamisel smo imele odbornice društva, bilo nas je pet, ki smo takrat pravkar končale študij vzgojnih ved. Želele smo nekaj novega za naše območje, nov pristop. Takrat je bila navada, da so imeli poletni centri malo vzgojiteljev in je vsak vodil skupino 30 otrok. Tudi jaz sem jih vodila kot študentka. Bilo je neznosno. S tako skupino v bistvu ne moreš narediti nič, lahko samo šteješ, da koga ne izgubiš. Zato smo se odločile, da ustvarimo poletni center oz. ponudbo, kot smo si jo želele same, in tako je v sklopu društva nastal prvi poletni center, ki se ga je udeležilo pet otrok. Od takrat se je število prijav samo večalo in naraslo do današnjih številk.

Kdo so vzgojitelji? Ste tudi vi med temi? Imate težave pri pridobivanju novih moči?

Jaz sem danes koordinatorka. Naši vzgojitelji so mladi, ki imajo okoli 25 let. Pretežno so to študentje psihologije, vzgojnih ved, imamo pa tudi tiste, ki študirajo na čisto drugih področjih, a jim je delo z otroki pri srcu in imajo izkušnje z varstvom otrok. Običajno se vsako leto do zadnjega trenutka trudimo, da pridobimo potrebno število vzgojiteljev, letos pa je bilo drugače. Imeli smo res dosti prijav, med mladimi se je očitno razširil glas in so si želeli biti del naše ekipe. Žal smo morali nekatere prošnje odkloniti, ker jih je bilo res preveč. Za vse naše vzgojitelje priredimo pred začetkom poletnega središča tudi deseturni tečaj, na katerem pregledamo program in jih naučimo oz. osvežimo, kako se je treba obnašati v določenih primerih, kako vzpostaviti red, dobre odnose in kako otroke nagovoriti v določenih situacijah ipd.

So starši zadovoljni s ponudbo?

Mislim, da so starši z našo ponudbo zelo zadovoljni. Opažamo namreč, da se otroci vračajo več let zaporedoma, starši med drugim tudi širijo dober glas in zato povpraševanje narašča. Letos imamo zaradi spremembe lokacije tudi veliko novih prijav z dolinske občine, kar nas je razveselilo, saj nudimo tudi temu območju neko novo ponudbo. Vsekakor starši vedo, da je to dragocen čas za otroke, ki so v družbi sovrstnikov. Predvsem danes, ko otroci veliko časa preživijo pred manjšimi in večjimi ekrani, je poletno središče varno zatočišče. Tukaj pozabijo na tehnologijo in na vse tisto, kar danes žal prevečkrat nadomešča razposajeno igro. Tukaj vsega tega ni, povrnemo se v neko normalo. Moram povedati, da se zgodi, da otroke ponovno učimo igrati nekatere preproste igre. Opazili smo, da nas občasno debelo pogledajo in ne vedo, kaj bi počeli, ko je na sporedu čas za prosto igro. Vzgojitelji tako potegnejo na dan tiste stare igre, ki jih današnje generacije ne poznajo več. So zelo dragocene, saj z njimi vzpostavljajo stike s sovrstniki, naučijo pa se tudi odzivati, ko gre kaj narobe, in doživljati razne dinamike, ki nastajajo ob igri. To se je pri otrocih danes zelo izgubilo, predvsem pri tistih, ki živijo v središču mesta.

Ob koncu bi vprašal, kako je z delovanjem društva.

Delovanje je pestro, dela ne zmanjka in se zato ne dolgočasimo. Imamo pestro ponudbo za otroke in starše in ta se iz leta v leto bogati, povpraševanje pa narašča. Za novorojenčke vodimo tečaje v bazenu, telovadbo prirejamo tako za otroke kot za novopečene mamice. Za odrasle ponujamo tečaje vodnega fitnesa, joge, plesa, angleščine in slovenščine. Prav ti so vedno bolj obiskani. Letos smo jih priredili kar šest, vsak je imel 15 udeležencev. Ob tem prirejamo še številna srečanja na vzgojne in zdravstvene teme s strokovnjaki s teh področij. V bistvu vse to, kar lahko pomaga mladim staršem. Na to smo zelo pozorni, saj vidimo, da v našem prostoru taka ponudba zelo manjka in nastaja velika vrzel, posebno v naši manjšini. Članom ob tem ponujamo tudi razvedrilne izlete oz. spoznavanje okolice v obliki obiskov raznih objektov (kmetij, kobilarne …), degustacij (vin, olja …), ogledov vasi itd. Dogodki, ki povezujejo naše člane in s katerimi ustvarjamo veliko skupino prijateljev.

Pri nas deluje zelo dobra ekipa, ki močno čuti poslanstvo društva. Vsi pripravljamo te dejavnosti s srcem, zato dela ne sprejemamo kot obveznost. Mislim, da se to opazi tudi navzven, zlasti člani, ki jih je danes že prek 600 in katerih število vsako leto narašča. Lansko leto smo med drugim postali primarna ustanova, zato imamo pred sabo še veliko izzivov. Delovanje bomo še nadgradili in skušali nagovarjati tiste potrebe, ki jih narekuje današnja družba.