Pahor in Mattarella prejela priznanje mestnih zavetnikov sv. Hilarija in Tacijana

V duhu medsebojnega spoštovanja sta se trudila ustvariti boljši svet

Italijanska in slovenska himna, ki so ju zapeli učenci Nižje srednje šole Ivana Trinka in Nižje srednje šole Vittoria Locchija iz Gorice, sta v soboto, 15. marca, v Verdijevem gledališču v Gorici uvedli slavnostno podelitev priznanja mestnih zavetnikov sv. Hilarija in Tacijana nekdanjemu predsedniku RS Borutu Pahorju in italijanskemu predsedniku Sergiu Mattarelli.

Ocenjevalna komisija, ki ji predsedujeta župan in dekan ter jo sestavljajo upravitelj stolnice, občinski odbornik za kulturo, predsednik Konzorcija za razvoj goriškega univerzitetnega pola, predsednik Trgovinske zbornice in predsednik Fundacije Goriške hranilnice, je že leta 2023 za tokratno izdajo izbrala priljubljena predsednika zaradi njune konkretne in stalne podpore zbliževanju italijanske in slovenske skupnosti, Gorice in Nove Gorice, zlasti v okviru projekta Evropske prestolnice kulture. O kulturi je spregovoril tudi urednik nadškofijskega tednika Voce Isontina Mauro Ungaro, ki se je v svojem nagovoru spomnil nekdanjega italijanskega državnika Alda Mora: Moro je bil prepričan, da ne more priti do osebne rasti posameznika brez kulture.

V gledališču so bili prisotni ugledni gostje, med njimi tudi slovenski veleposlanik v Italiji Matjaž Longar in italijanski veleposlanik v Sloveniji Giuseppe Cavagna, senatorka Tatjana Rojc, novogoriški podžupan Tomaž Horvat, župani okoliških občin, koprski škof Peter Štumpf, predstavniki Slovencev v Italiji in njihovih organizacij, šolniki in kulturniki. Prvi je na oder stopil goriški župan Rodolfo Ziberna, ki je v svojem govoru ubesedil občutke hvaležnosti, prijateljstva in naklonjenosti, ki jih Goričani imajo do obeh nagrajencev. “Vaš znameniti, nepozabljeni in nepozabni stisk roke, tako iskren, pristno spontan, je povedal več kot tisoč besed,” je dejal župan ob spominu na zgodovinsko dejanje, ki sta ga Pahor in Mattarella naredila leta 2020 v Bazovici pred spomenikom slovenskim junakom in pred bazoviškim šohtom. “Hvala, da sta verjela v nas, nas spremljala in podpirala na poti proti GO! 2025. Hvala, ker sta takoj razumela, da razglasitev Nove Gorice in Gorice za Evropsko prestolnico kulture 2025 potrjuje pred Evropo in svetom, kako se lahko meja iz prostora razdvajanja preoblikuje v prostor srečevanja,” je še povedal Ziberna, ki je prepričan, da nepoznavanje zgodovine rojeva nevarna gibanja, medtem ko jih kultura, znanje in prijateljstvo preprečujejo.

Z Ziberno je priznanji nagrajencema vročil nadškof Carlo Roberto Maria Redaelli, ki je navzočim razložil, da se priznanje imenuje po svetnikih, mučencih iz Ogleja, mesta, ki je imelo pomembno vlogo v času rimskega cesarstva, stičišča latinske, slovanske in germanske civilizacije. Nagrajenca je nadškof nagovoril s pomenljivimi besedami: “V Ogleju so korenine, ki so skozi stoletja kljubovale vojnam in velikim pretresom ter še danes lahko obrodijo sadove miru prek oseb, kot sta vidva, ki sta svoje visoko poslanstvo posvetila vrednotam, na katerih se krepi sožitje različnih evropskih narodov.”

Predsednik Dežele FJK Massimiliano Fedriga je poudaril, da podelitev priznanja Pahorju in Mattarelli potrjuje prizadevanje celotne deželne skupnosti za dialog, sodelovanje ter grajenje skupne prihodnosti. Dejal je, da je bila meja prostor konflikta in trpljenja, danes pa ima FJK čezmejno “dušo”. “Z dialogom, osebnim razumevanjem in sodelovanjem je ta prostor postal zgled sodelovanja med narodi in evropskega povezovanja,” je še poudaril predsednik FJK, ki se je nagrajencema zahvalil, ker sta z dejanji dokazala, da je skupna prihodnost možna.

Nagrada, posvečena mestnima zavetnikoma, je letos nastala v sodelovanju z EZTS GO. Po zamisli studia ButMaybe iz Bologne so jo iz nerjavečega jekla izdelali v delavnici Comelli. V izdelka so vključili fragmenta mreže s čezmejnega trga, ki simbolizira prehod iz ločevanja k povezovanju, in metulja, ki poletita v iskanju miru. Pred izročitvijo priznanj so predvajali še video s posnetki srečanj med Mattarello in Pahorjem, med drugim tudi s poklona bazoviškim junakom julija 2020, po izročitvi pa je svečanost sklenil pihalni orkester konjeniške brigade Pozzuolo del Friuli, ki je zaigral evropsko himno.

Borut Pahor je v svojem govoru priznal, da mu sprejemanje priznanja z italijanskim predsednikom in prijateljem Mattarello daje prav poseben, dragocen pomen. “To, da sva skupaj deležna te časti prav v času, ko sta obe Gorici skupaj Evropska prestolnica kulture, pa priznanju daje dodatno težo in izjemno simbolno vlogo. Zato me prevzemajo močna čustva,” je dejal Pahor, ki je hvaležen vsem tistim, ki so ga vzgajali v duhu medsebojnega spoštovanja in razumevanja med Slovenci in Italijani, “ne kljub grenkim izkušnjam iz preteklosti, temveč prav zaradi njih.” Nekdanji predsednik RS se je zahvalil Sergiu Mattarelli, s katerim sta se “trudila ustvariti boljši svet”.

Začetni del Pahorjevega nagovora je bil izjemno čustven, v italijanskem jeziku pa je potem spregovoril tudi o razmerah, v katerih se je danes znašel svet. “Namesto da bi spoštovali mednarodni pravni red in njegove institucije, ki bi morale zagotavljati mir in varnost, prevladuje logika surove sile in politika interesnih sfer,” je dejal. “Evropska unija, naša skupna domovina, je zlasti v teh razmerah šibka navznoter in navzven. Toda to ne pomeni, da ne more biti močnejša, navznoter in navzven. Njena priložnost pa ni v tem, da se navzame slabih navad in politik, temveč v razvoju in utrjevanju tistega, na čemer je bila v svojem bistvu ustanovljena: sprave, sožitja, demokracije, človekovih pravic, svobode govora in strpnosti – z modrostjo in vztrajnostjo.”

“V razmerah, ko se svet sprašuje, ali bomo kontroverze rešili po mirni poti ali z uporabo sile, je odločilno, da se združena Evropa vzpostavi kot povezana skupnost, ki zmore skupaj določiti smer pogumnega razvoja. Težko bo, morda celo zelo težko. Ne smemo obupati in se prepustiti malodušju. To bi pomenilo, da smo otroke in vnuke pustili na cedilu. Iz zgodovinskih izkušenj vemo, da je vselej, v še tako težkih razmerah, mogoče najti plemenito pot, še zlasti, če nas vodijo plemeniti cilji. Nikoli kot v zadnjem času vera v to našo sposobnost ni bila tako odločilna kot zdaj. Skupaj nam bo uspelo,” je zaključil nekdanji predsednik in si zalužil izredno dolg, občuten aplavz.

O sožitju in prijateljstvu, ki ga osebno veže na Boruta Pahorja, je govoril tudi italijanski predsednik Sergio Mattarella. “Počaščen sem, da sem nagrado mesta Gorica prejel skupaj z nekdanjim slovenskim predsednikom, prijateljem Borutom, in izpostavljam pomen tega trenutka, ki potrjuje poslanstvo Gorice kot protagonistke projekta evropskega povezovanja,” je poudaril in se spomnil, kako se je s slovensko predsednico Natašo Pirc Musar udeležil odprtja EPK 2025, zgodovinskega trenutka. Mattarella je dejal, da je imel s Pahorjem srečo doživeti postopno preobrazbo meje, ki je bila nekoč ločnica v središču mesta, a je postala prostor srečevanja in povezovanja. Pri tem je izpostavil pomembno vlogo civilne družbe, ki je znala ponovno vzpostaviti prijateljske vezi po hudih dogodkih iz druge svetovne vojne in obdobja pred njo: “Za ta uspeh se moramo zahvaliti prebivalcem teh krajev – zrelim družbam, ki so zrasle v demokraciji in razvile odpornost proti nevarnim nacionalizmom, ki so povzročili veliko škode.”

Sergio Mattarella se je spomnil tudi slikarja Antona Zorana Mušiča, ki je leta 2001 prvi prejel priznanje mesta Gorica in je na svoji koži doživel grozote nacističnih koncentracijskih taborišč. Po besedah italijanskega predsednika take grozote ne preprečujejo prepuščanja iluzijam, temveč zavzetost narodov in pogum institucij, da nikoli ne opustijo spoštovanja dostojanstva vsakega človeka. Nazadnje je Mattarella še poudaril, da predstavlja skupna izkušnja čezmejne Evropske prestolnice kulture upanje in zaupanje v evropske narode ter v sposobnost Evrope, da oblikuje zgodovino, zvesto svojim vrednotam.