Gospodarstvo

Osvetlitev programa za razvoj podeželja 2014-2020

Osvetlitev programa za razvoj podeželja 2014-2020

Za države članice EU je eno od prednostnih področij podeželje

Za države članice Evropske unije je strategija razvoja podeželja eno prednostnih področij delovanja. S Programom za razvoj podeželja 2014 -2020 posamezne države članice Evropske unije črpajo evropska finančna sr
edstva iz kmetijskega sklada. Gre za kompleksen sistem, saj na državni ravni povzemajo in strnejo prednostrne naloge posameznih krajevnih stvarnosti, kar se v praksi odraža v smislu posameznih dežel, ki so poklicane, da pripravijo vsebinski načrt pa področje kmetijstva in gozdarstva ter zaščite in razvoja podeželskega okolja.
Dežela Furlanija Julijska krajina je na osnovi Evropskega programa za razvoj podeželja pripravila svoj, kakih 800 strani dolg dokument, na osnovi katerega bodo v prihodnjih mesecih pripravili razpise za koriščenje sredstev. Skupno gre za 296 milijonov evrov, ki jih bodo delili na osnovi različnih kriterijev, ki so jih razporedili v 6 prednostnih okvirov z 11 končnimi cilji in 16-timi področji ukrepanja.
Na to obsežno in zahtevno temo je Kmečka zveza v sodelovanju z dolinsko občinsko upravo priredila večer o možnostih razvoja za kmetijstvo na teritoriju. Po uvodu deželnega tajnika Kmečke zveze Edija Bukavca, je problematiko razčlenjeno in nazorno predstavil arhitekt Maurizio Trevisan, ki velja za velikega izvedenca na področju črpanj evropskih sredstev. Natančno je razčlenil vsebine in izzivalne možnosti novega programa za razvoj podeželja ter izpostavil glavno novost, se pravi izhodiščno načelo, da bodo finančno podprli predvsem tiste projekte, ki so rezultat povezovanja med kmeti ali zadrugami ali tudi javnimi upravami, in to ne le na ravni proizvodnje živil, ampak tudi ustvarjanja obnovljivih virov energije, zaščite in splošnega ovrednotenja naravnega okolja. Gre za zahteve, ki jih po novem označujejo s pojmom 'mreženje' v smislu ustvarjanja neke mreže povezav med raznimi zasebnimi ali tudi javnimi osebki. Nakazane možnosti je podrobneje in s primeri razčlenil agronom in pokrajinski tajnik Kmečke zveze za videmsko pokrajino Stefano Predan. Nova zakonodaja, tako so povedali, poziva bančne zavode, naj finansirajo pripravljane študije za uresničitev načrtov, nato pa naj primerno podpirajo njihovo izpeljavo. Pravilnik evropskega programa za posamezne vloge za proizvodne dejavnosti predvideva le 40% kritja predvidenih stroškov. Vlogo denarnih zavodov pri izvajanju možnih načrtov je tako orisal predstavnik Zadružne kraške banke Ivo Mozetič, medtem ko je v imenu Posoškega konzorcija za urejanje vodnega režima na teritoriju Daniele Luis predstavil možne oblike koriščenja javnih sredstev, na primer za urejanje namakalnih infrastruktur.
Zanimanje prisotnih je potrdilo, da gre za koristne informacije, ki bi jih kazalo razširiti med kmete, zadruge ali organizacije, ki ob javnih upravah delujejo na teritoriju in ki bi tako lahko primerno koristili evropska sredstva v splošno korist celotnega teritorija.
Naj v zvezi z vsem tem dodamo, da je t. i. Konferenca Država – dežele potrdila dekret ministrstva za kmetijstvo, ki za mesec dni podaljšuje rok za vložitev vseh prošenj za pridobitev sredstev iz programov evropske kmetijske strategije. V uradnem listu z dne 12. maja letos je objavljen tudi pravilnik 2015/ 747, ki ga je pripravila komisija in določa, da se rok za vlaganje prošenj podaljša samo letos, velja pa tako za neposredna plačila kot za črpanje sredstev za razvoj podeželja, kot tudi za ostale ukrepe, ki so vezani na površine.
MT

30.05.2015

Komentarji

Naročite svoj izvod tednika Novi glas

Naročite se na tiskano izdajo tednika Novi glas že danes!

Prireditve

Vremenska napoved

Copyright © 2017 - 2019 Noviglas, Vse pravice pridržane!