Novoletni sprejem stranke Slovenska skupnost: “Naša stranka je stranka odprtih opcij!”

“To je dogodek, kjer se srečujemo ljudje, ki nam je pri srcu življenje in razvoj naše narodne skupnosti v Italiji, našega teritorija, naše dežele in našega celotnega obmejnega prostora.” Tako je v uvodnem pozdravu povedal deželni predsednik stranke Slovenska skupnost Damijan Terpin na tradicionalnem novoletnem sprejemu stranke, ki je potekal v petek, 24. januarja 2025, v gostilni Sardoč v Prečniku. Večera, ki ga je povezoval Evgen Ban, so se udeležili številni visoki ugledni gostje, ki so med dogodkom spregovorili pred množičnim občinstvom.

Po izvedbi Premrlove Zdravljice Tržaškega vokalnega kvarteta, ki je glasbeno popestril petkov večer, in minuti molka za žrtve nesreče v premogovniku v Velenju je torej najprej pozdravil in spregovoril deželni predsednik stranke. Damijan Terpin meni, da se je stranka zbudila in aktivirala na različnih področjih, odkar so imeli zadnji deželni kongres. Osebno je zelo vesel nad doseženimi rezultati, med njimi zlasti, da je rimski senat skupaj s strankarskimi partnerji, Južnotirolsko ljudsko stranko, odobril člen reforme t. i. premierata, ki vsebuje določbo, da bodo prihodnje volilne zakonodaje morale upoštevati določbe, ki ščitijo narodne manjšine. “Če bo ta zakon prestal vse v parlamentu, bomo Slovenci v Italiji dobili ustavno kritje za možnost izvolitve naših zastopnikov v rimski parlament.” Omenil je tudi sijajne rezultate na občinskih volitvah ter dosežek France Padovan na evropskih, kjer je bila edina slovenska kandidatka v FJK in se je uvrstila na drugo mesto kot prva neizvoljena kandidatka v Okrožju II – Severovzhodna Italija za zmagovalcem Herbertom Dorfmannom. Parlament je v poslanski zbornici tudi odobril zakonski predlog o ponovni uvedbi pokrajin, za kar se upa, da bo zadevo potrdil čim prej še senat, je še povedal. “Mislim, da je tudi ta znak odprtosti, ki ga čutimo od aktualnih večin v Rimu in na Deželi FJK, treba vzeti v poštev, ga pravilno oceniti in se pravilno do teh znakov obnašati. Mislim, da manjšina premore dovolj razsodnosti, da se otrese ideoloških predsodkov in da začne razmišljati malo s pogledom naprej.” Nazadnje je Terpin omenil še zadevo oz. problem slovenskih šol. Pred mikrofon so nato stopili ugledni gostje. Najprej je občinstvo pozdravil devinsko-nabrežinski župan Igor Gabrovec, ki je predstavil delovanje občine ter spregovoril o svojem dolgoletnem delovanju v stranki. Za dolgoletno delovanje, odlične rezultate in tesno sodelovanje z Deželo FJK je članom stranke čestital deželni odbornik Pierpaolo Roberti. Pozdravil je tudi podpredsednik Državnega zbora Republike Slovenije in vidni predstavnik Slovenske demokratske stranke Danijel Krivec. “Nikoli ne smemo biti sovražniki, tudi če smo si različni in na drugih bregovih. Dokler bo stranka delala v tej smeri, bo to prinašalo pozitivne rezultate,” je dejal. O delovanju stranke in njeni skrbi za manjšino je nato spregovoril še deželni svetnik Marko Pisani. Pozdravil je tudi predsednik Zbora narodnih predstavnikov pri Narodnem svetu koroških Slovencev Nanti Olip, ki je poudaril, da je sodelovanje med manjšinami izredno pomembno, prav tako pa je pomembno tudi živeti v sožitju, da bomo lahko zagotovili svetlo prihodnost našim rodovom. O pomembnosti sodelovanja med manjšinami je delil misli tudi poslanec italijanske narodnosti v državnem zboru Felice Ziza, ki je predvsem izpostavil sodelovanje med deželno mrežo Rai 3 Bis ter TV in Radiem Koper/Capodistria. Pred mikrofon sta zatem stopila podpredsednik Slovenske kulturno-gospodarske zveze Igor Kocijančič, ki je občinstvu prebral pismo predsednice, ter predsednik Sveta slovenskih organizacij Walter Bandelj. Ta je poudaril, da je uspeh možen le s skupinskim sodelovanjem, saj bomo samo tako lahko zmagoviti. Nazadnje je Evgen Ban prebral še pismo slovenske senatorke Tatjane Rojc, v katerem izpostavlja željo po sodelovanju v luči skupnega interesa.

Za slavnostni govor večera je poskrbela deželna tajnica stranke Fulvia Premolin. “To bo za nas posebno leto. Teče namreč 50. obletnica naše stranke, edine zbirne stranke Slovencev v Italiji. Se bo treba malo zamisliti in analizirati, če kot stranka rastemo in če primerno opravljamo svoje poslanstvo in dosegamo za vse nas pozitivne in konstruktivne rezultate,” je najprej povedala. V letih je stranka preživela marsikaj, a je vedno delala in se trudila, da bi se Slovenci v Italiji ohranili, moramo pa se še okrepiti. Vse bolj prevladuje zavest, da je edini pogoj za preživetje doseganje soglasja in kooperacije v politiki, med skupnostmi in narodi, je še poudarila. Svoje misli je najprej namenila zaščitnemu zakonu 38/2001 in deželnemu zakonu 26/2007, s katerima se je italijanska država obvezala, da bo slovenski skupnosti zagotovila vse potrebne pogoje za preživetje. V zadnjem dvajsetletju se je kljub zelo počasnemu tempu uresničilo marsikaj, kar zadeva špetrsko šolo, dvojezične izkaznice in drugo. V prvem letu nastopa so novoizvoljeni člani deželnega vodstva stranke doživeli, po mnenju tajnice, sunkovit pospešek strankarskega delovanja in tudi bistvenih dosežkov za razvoj skupnosti. “Naša stranka SSK je stranka odprtih opcij, prožen organizem, ki pa noče podlegati stranskim sunkom. Pri nas vsakdo pove svoje mnenje in se pogostoma za svoje stališče poteguje, da se prevečkrat ne znamo zmeniti.” Kljub temu je podtajnik stranke Miha Coren ustanovil prvo sekcijo stranke SSk v videmski pokrajini, ki postaja prava združevalna sila in ustvarja središče, je dejala. Besede je nato tudi Premolinova namenila pomembnosti stalnih stikov z manjšinskimi strankami v Italiji. “Dokaz dolgoletnega sodelovanja z Južnimi Tirolci se je pokazal tudi na lanskih evropskih volitvah.” Pozornost je usmerila še na kočljiv problem slovenskih šol, o katerem je v uvodnem pozdravu spregovoril tudi Damijan Terpin. Sodelovanje z Južnimi Tirolci je bilo bistveno za pomoč pri reševanju racionalizacije mreže slovenskih šol. “Ministrska uredba, ki je določala krčenje dveh ravnateljstev in dveh vodij uprav, je bila do pred kratkim še v veljavi. Deželni predsednik Damijan Terpin si je s pomočjo južnotirolskega senatorja Meinharda Durnwalderja izposloval sestanek na ministrstvu za šolstvo z ministrom Valditaro, ki so se ga udeležili še predstavniki institucionalnih organov manjšine oz. Marko Jarc in Paolo Rovis za paritetni odbor in Igor Giacomini za Urad za slovenske šole.” Po sestanku je italijanska vlada s sklepom izvzela slovenske šole iz načrta za racionalizacijo. Poleg tega je minister Valditara predlagal ustanovitev omizja za obravnavo odprtih vprašanj manjšinskega šolstva. Beseda je zatem tekla o uresničitvi 26. člena zaščitnega zakona, ki še vedno zaostaja. V zadnjem letu se je le zgodil manjši korak v smeri olajšanega zastopstva za manjšinske stranke, in sicer bo nova volilna zakonodaja za italijanski parlament morala sloneti ne le na predstavništvu državljanov, temveč tudi na zaščiti jezikovnih manjšin. Pomembno je torej, da vsaka manjšina nujno potrebuje posebne zaščitne mehanizme, to pa je odvisno od sposobnosti politikov in zlasti od ljudi. S tem v zvezi je deželna tajnica poudarila potrebo po skupni široki zbirni stranki med Slovenci v Italiji. “Preseganje ideoloških pregrad ukinja povojno politično konfrontacijo med ‘rdečimi’ in ‘belimi’, nima več političnega in niti ne logičnega smisla. Stranke naj se nadalje razlikujejo po programih in ciljih, ampak koordinacija sil za skupne narodnostne koristi je nujna, drugače ne gre.” Na koncu je Fulvia Premolin poudarila še pomembnost vzpostavljanja novih stikov in sodelovanj, saj “smo se ponovno zavedeli, da ne smemo ostati osamljeni, vedno moramo pogledati okoli, kot nam narekuje zdrava politična inteligenca, da iščemo in poskrbimo za širšo zasidranost ter znamo izkoristiti morebitne dane priložnosti.”