Naturopatski nasveti (154)

Kako pa je v nosečnosti?
Številne študije so pokazale, da sta spremenjena vaginalna in črevesna mikrobiota tesno povezani in da spremembe črevesne mikrobiote vplivajo na vaginalno mikrobioto, tako pri zanositvi kot tudi v nosečnosti. Estroprogestinska stimulacija pri podganah spodbuja nastanek nenormalnega biofilma, ki je značilen za okužbe, npr. ob porasti Proteusa itd.
Pomanjkanje laktobacilne flore je povezano s povišanjem vaginalnega pH. Dovajanje laktobacilov peroralno in topično (mazanje) dejansko izboljša črevesno in vaginalno evgiozo, ki je nujna pri zdravi zanositvi in nosečnosti.
Pri nosečnicah se črevesna mikrobiota ob prehodu iz 1. v 3. trimesečje spremeni in postane podobna mikrobioti diabetika, kar je verjetno v povezavi s kopičenjem maščob, nosečniškega diabetesa in inzulinske občutljivosti.
Začasna sprememba, ki ne ogroža ne matere ne ploda, se ponastavi v 1. mesecu po porodu. Tako spremenjena mikroflora dejansko postavlja žensko telo v stanje, ko je bolj občutljivo na vaginalno kandidiazo.
Rešitev je vsekakor vranični jedilnik oziroma jedilnik, ki nam zagotavlja izogibanje inzulinskim nihanjem in uporabo ustreznih probiotičnih izdelkov.
Kaj pa v tretjem življenjskem obdobju?
Graf nam prikazuje, kako se črevesna mikrobiota spreminja skozi življenje. V otroštvu imamo raznovrstne seve mikroorganizmov v črevesju, ki zagotavljajo rast, fleksibilnost in odzivnost črevesne mikrobiote, tako endogene kot na eksogene vplive. V starosti je pa fiziološka tendenca ta, da se črevesna mikrobiota poleni in imamo zelo malo diferencirano mikrobioto, kar vsekakor ne zagotavlja fleksibilnosti, odzivnosti in endogene stabilnosti črevesne mikroflore.
Skratka, bolj kot je mikroflora enolična, hitreje se postaramo in bolj je telo podvrženo okužbam in boleznim.
Tudi možgani so pomembni.
Obstaja nenehna interakcija med centralnim in enteričnim živčnim sistemom oziroma med zgornjimi in spodnjimi možgani.
Že sama oblika vijug črevesja je podobna vijugam možganov. 90 % serotonina se proizvaja v črevesju, 90 % informacij potuje iz črevesja v možgane. Obstaja mreža več kot 100 milijonov nevronov, ki so nenehno v interakciji in povezujejo spodnje in zgornje možgane.
/ dalje

Erika Brajnik

www.saeka.si

Kako pa se mikrobiota spreminja skozi življenje?

Preberi tudi

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme