Nameraval je zaustaviti nekoristno klanje

Slavje v konkatedrali v Novi Gorici v čast Karla Habsburškega

Ob stotretji obletnici smrti blaženega Karla, zadnjega avstrijskega cesarja in goriškega grofa, je prvega aprila v konkatedrali v Novi Gorici potekalo dvojezično slavje z mašo, ki jo je vodil Milan Pregelj, župnik novogoriške dekanije. Prisotna je bila tudi delegacija iz Gorice in Krmina. Karel Habsburški je vedno govoril o “nekoristnem klanju” in leta 1917 se je na poziv papeža Benedikta XV. zavzemal, da bi zaustavil potek prve svetovne vojne. V nagovoru je pater Pregelj poudaril, da je zdaj, ko svet doživlja grozote številnih vojn, prav, da razmislimo o tem človeku z velikim srcem, ki je bil odprt ljubezni do bližnjega, ki je znal gledati v prihodnost in mu je uspelo spremeniti svojo družino v majhno domačo cerkev. Še veliko več bi se lahko povedalo o tem razsvetljenem vladarju. Leta 1911 se je poročil z Zito Burbonsko-Parmsko, ki mu je rodila osem otrok. Leta 1916 je nasledil Franca Jožefa kot avstrijski cesar in pozneje tudi madžarski kralj. Ob koncu vojne do leta 1919 je živel v gradu Eckartsau v Spodnji Avstriji. Ko so ga leta 1919 poslali v izgnanstvo in je izgubil vse imetje, je na vprašanje, zakaj se zahvaljuje Gospodu, odgovoril: “Pomembno je, da je ljudstvo spet našlo mir, in za to se moram zahvaliti Gospodu.” Njegova krščanska načela so bila trdna in jasna. Umrl je v izgnanstvu na otoku Madeira v Atlantskem oceanu leta 1922, star komaj 34 let. Leta 2004 ga je papež Janez Pavel II. razglasil za blaženega. Papež je tedaj povedal, da je sam kot otrok bil krščen z imenom Karol prav zaradi tega, ker je njegova družina vedno občudovala cesarja Karla I. Cesarjeva vdova Zita je več kot šestdeset let častila njegov spomin ob podpori Molitvene zveze cesarja Karla za mir med narodi (Kaiser Gebetsliga für den Volkenfrieden), bratovščine, ki je dejavno podpirala proces blaženosti.