Na stopnicah (36)

Piše: Jernej Kurinčič

(Nova) rdeča zora

Pred očmi imam prizor iz znanstvene fantastike: med utripanjem lučk nekje na skrivni lokaciji oseba v beli halji pritisne na stikalo ali pa zažene ukaz na računalniku. Milijonom ljudi po svetu se skrivnostno zasvetijo oči, se kakor prebudijo iz rutine vsakdana in se poženejo v pohod: ena sama ideja, ena misel, en način funkcioniranja, en smisel … ena resnica, en vodja, en sovražnik. Kakor programirani – brez kompromisa, brez pomislekov. Opremljeni in izurjeni v točno določeni smeri, brez odklona v vedenju in ukrepanju. Kot Borgi v Zvezdnih stezah: “Odpor je zaman. Asimilirani boste.” Ker so ti milijoni že asimilirani, vojaki nekega sistema in neke ideje. Potem ko smo že vsi malo pozabili nanj in si ustvarili utvaro, da je stvar preteklosti, zgolj sramoten ostanek. Ko so se ti ljudje zdeli kot jagenjčki in se od časa do časa v zadregi opravičevali za svoje preteklo početje in izjave. Kot “sleeper” agenti iz vohunskih filmov, ki leta in leta mirno in nesumljivo živijo v družbi nasprotnika, potem pa jih en sam klic ali klik prebudi in se poženejo v morilski pohod.

Točno takšen občutek sem dobil ob odzivih nekaterih znancev na rusko agresijo na Ukrajino – in seveda ob retoriki, ki v tem prevladuje z ruske strani. Moje otroštvo je še bilo toliko zaznamovano z rdečim totalitarizmom, njegovim strahom in terorjem, da me ob tem strese. Če je pri Putinu, nekdanjem agentu KGB, v pomanjkanju kakšne bolj tvorne vizije za rusko družbo, ki jo je brez slabe vesti razprodal Zahodu, zdaj pa moralizira čez njega, to nekaj pravzaprav pričakovanega, pa me je zares šokiralo pri omenjenih znancih. Seveda si nihče ne dovoli neposredno zagovarjati ruske agresije, gre bolj za mečkanje v smislu, da ima vsaka palica dva konca, in pa pridušanje, da je za vse seveda kriv zahodni imperializem, ki je toliko časa drezal v ruskega medveda, da se je strgal z verige. Da so za vse krivi Amerikanci in Angleži in je Rusija le uboga žrtev kolonialnih apetitov, ki so mojstrsko zanetili ta požar s prefrigano računico v ozadju. Z nekaj spomina na zgodovino se lahko streseš od groze: to je nezgrešljivo dikcija Antiimperialistične fronte iz druge svetovne vojne, ki je potem spretno oportuno obrnila kopja v drugo smer in se razglasila za osvobodilno. Nočem odpirati zgodovinskih ran ali spodbujati polarizacije, tega je še preveč. A pomembno se mi zdi opozoriti na te glasove. Glasove, ki trobijo krilatice, ideje in modele, ki jih je zgodovina razkrinkala ne samo kot neresnične in neučinkovite, pač pa tudi zločinske. In očitno se ta zgodovina ponavlja: Putin jih v Ukrajini nenehno dobiva po nosu in tone v svoji zablodi globlje in globlje.

Ne gre za to, da bi bil v sebi alergičen ali paranoičen glede kakšnega političnega ali ideološkega sistema. Sem, vendar se to drugih ne tiče posebno. Gre za to, da ta sistem – ponovno – klanje ljudi skuša reducirati na geopolitično vprašanje. “Ja, kaj se pa čudite, Putinu ste prišli na dvorišče z orožjem …” “Razprodali in ponižali so Rusijo, to je logična posledica.” “Ko so smrt sejali Američani, ste bili pa tiho.” Res je, ni bilo prav, da je svet gledal stran v Iraku, Afganistanu in še kje. A sedanja zedinjena reakcija na rusko agresijo morda vseeno ne pomeni, da bomo ZDA vnaprej ploskali, ko se bodo spet hoteli iti “mirovne posrednike” – že zato, ker je ta očitek tako v zraku. Ko življenja ljudi postanejo samo stopnice na poti do uresničitve neke ideologije, pa če se še tako razglaša za ljudsko, svobodno ali demokratično, se je treba temu odločno upreti. In to zelo dobro razumejo Ukrajinci – in se zato bojujejo do konca. Ker ni najbolj grozno to, da je njihova domovina vsak dan bolj zravnana z zemljo in jih množično pobijajo. Vedo, da se pravi teror Rdeče armade začne, ko puške utihnejo. Spominjajo se, kako so v žitnici Evrope pod zločinskim režimom milijonsko umirali od lakote. In iz ruske dikcije lahko razberejo, da se te metode niso kaj dosti spremenile.

Jaz pa razmišljam, kako sem glede “sleeperjev” med svojimi znanci vsekakor bil preveč lahkoveren.  Vem, večinoma gre za oprane možgane – nekateri so pol stoletja vztrajno poslušali spretno zasnovano propagando, ki tudi po toliko časa še zna pritisniti na prave “gumbe”. A zato ti zombiji niso kaj bistveno manj nevarni – glavna podlaga “revolucije” na Živalski farmi so bili konj in ovce.

Preberi tudi

Na stopnicah (43)

Na stopnicah

Na stopnicah (43)

14.05.2022
Na stopnicah (37)

Na stopnicah

Na stopnicah (37)

02.04.2022
Na stopnicah (30)

Na stopnicah

Na stopnicah (30)

12.02.2022
Na stopnicah (42)

Na stopnicah

Na stopnicah (42)

07.05.2022

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme