Na stopnicah (11)

Piše: Jernej Kurinčič

S pogledom v prihodnost

Zadnje čase vse bolj slišimo resne kritike, kako potrošniška je naša družba. Če nam kaj uspeva, je to proizvajati smeti. Gore smeti, ki smo se jih tako ali drugače naučili potiskati na rob, tako prostora kot zavesti. Najprej so romale v kakšno temno sotesko, jedrske odpadke so globoko zakopali, odpeljali smo jih na tisti konec velemesta, kjer nihče noče živeti, pred časom je bilo “v modi”, da se jih izvaža v tretji svet, tam pa so jih potem stresali v morje. Zdaj jih tudi oni nočejo več – svojih imajo dovolj. Če se pogovarjaš s kom starejšim, ti pove, kako malo je bilo smeti nekoč. Danes pa si v tej neskončni proizvodnji potrošnik in proizvajalec podata roko: proizvajalec hoče zaslužiti čim več in zato izdeluje stvari, ki ne trajajo; potrošniku pa je bolj enostavno, da kupi novo, kot pa da izgublja živce s popravljanjem starega. Pri večini proizvodov je kakovost že zamenjala všečnost. Prav žalostno je to gledati predvsem pri firmah, ki posebej slovijo po svoji kakovosti in zanesljivosti. Ne moremo soditi, dirka za dobiček je kruta, pregazi vse, ki ne divjajo z njo. Biti v poslu pomeni vedeti, kako boš jutri imel še več dobička – to pomeni, več kupil ceneje in prodal dražje. Tako razumemo gospodarsko rast. Po tem vrednotimo svojo (ne)uspešnost. A kot velja v naravi, velja tudi v družbi: ko človek odraste, neha rasti. Drugače je bolan in ima cel kup zapletov. Včasih tudi smešnih komplikacij, o katerih znajo tisti visokorasli marsikaj povedati. Spomnim se, recimo, enega naših mežnarjev in rednih srečanj njegove glave z nizkim podbojem župnišča. Po liberalni dogmatiki pa bi velikan Zahoda moral rasti za vsako ceno še dlje: pa čeprav ga noge ne držijo več, srce popušča, večina vrat mu je prenizka … Najprej sem mislil, da je za ta smešni dogmatizem kriva akademska papirnatost – a potem sem na spletu srečal neverjetno veliko ljudi, ki v to resnično verjamejo. Kot me je zadnjič neki Američan prepričeval, da je kapitalizem eden prvih korakov človeka. Kar nas tako rekoč dela ljudi. Hvala Bogu imam svojo zelo drugačno izkušnjo, na podlagi katere je trgovati, zaslužiti, proizvajati, in kar je še takega, sicer pomembna razsežnost življenja, a pač nič bistvenega. Jedro življenja pa se vseeno giblje okrog ljubiti, občudovati, delati, pomagati, biti-z, zaupati … Ta sprememba razumevanja življenja je že tako razširjena, da je dosegla tudi pop kulturo, na to nas opozorijo, recimo, Royals, Thrift shop in Price tag. Zadnje čase pa nas še okoljski položaj opominja na to, da se je paradigma neobrzdanega kapitalizma pač izčrpala. In začelo se je govoriti o trajnosti (sustainability angleško). Najprej sem besedo, ponavadi se uporabi kot “trajnostni razvoj”, jemal z rezervo, kot še enega od sodobnih praznih izrazov za prazno početje. Za ideološki slepilni manever, kot se danes tolikokrat zgodi: izumimo novo besedo za prastaro stvar in razkazujemo “cesarjeva nova oblačila”. A potem sem sprevidel, da je v ozadju vseeno več vsebine. Da gre za model drugačnega razmišljanja, ki nima pred očmi le kratkoročnega dobička, pač pa dolgoročni razvoj stvari, tudi z upoštevanjem širšega pečata, ki ga moja gospodarska dejavnost pusti pri bližnjem, pri družbi. Drugače bi lahko rekli, za holistični pristop. Priznajmo si, večina govorjenja o trajnosti je še vedno površnih puhlic. Muh enodnevnic aktualne politične scene, ki ima pač še eno parolo več na zalogi. A tolažilno je, da apelirajo pri ljudeh na nekaj resnično vrednega, kar nam bo morda sčasoma uspelo prenesti tudi v prakso. Pred časom sprejeti “Evropski zeleni dogovor” to obljublja. Ne glede na dejavnost in zagnanost EU bomo to morali uresničiti najprej sami. EZD je pač politični program, in vemo, kako je s temi.

Preberi tudi

Na stopnicah (21)

Na stopnicah

Na stopnicah (21)

27.11.2021
Na stopnicah (20)

Na stopnicah

Na stopnicah (20)

20.11.2021
Na stopnicah (10)

Na stopnicah

Na stopnicah (10)

10.09.2021
Na stopnicah (2)

Na stopnicah

Na stopnicah (2)

02.07.2021

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme