Na stopnicah (100)
O fantu, ki je jedel fanta, ker je na svetu globoka jama
Ne delam si utvar, da je večini bralcev znan ta navedek iz Strniševe drame Ljudožerci. Meni pa vedno znova pride živo pred oči, ko se kdo izgovarja na “izredne razmere”, kadar poseže po “izrednih sredstvih”. Drama, nabita s simboliko, metafiziko in bizarnostjo, se ustavi ob tem, kako sredi grozot druge svetovne vojne ljudje postanejo kanibali. Oziroma kako iz tega naredijo posel. Strniša ni kak hollywoodski režiser in mu gre bistveno bolj za etične in večnostne implikacije tega kot pa za ceneno šokiranje občinstva, ki bi ga iz tega lahko izžel. To, da je naprodaj človeško meso, nam samo pomaga razumeti, kako zares gre. Ko se nam zazdi, da začutimo odtis zob na podlakti ali hladno rezilo noža na hrbtu, lahko bolj dojamemo, kaj zares pomeni izgovarjanje na hude čase, ki se kot zlajnan refren vleče skozi zgodovino vedno znova. In ločuje pokončne, zveste ljudi od drhali, zombijev. Ker je v življenju vedno dovolj zla – stiske, žalosti in strahu –, da se bomo lahko izgovarjali nanj pri prekoračenju temeljnih etičnih načel in dogovorov. Strašljivo je opazovati ta pojav v nemirih po svetu, ko si ljudje vzamejo takšno ali drugačno zlo za izgovor za peklensko divjanje: ropanje trgovin, nasilje ali pa zverinsko vpitje eden na drugega. Če je človek poslednje merilo sam sebi, se spremeni v ljubosumno krvoločno zverino, ki seje smrt. Da, jama sveta in jama življenja sta vedno dovolj globoki, da bomo imeli veljaven izgovor, da zasajamo zobe eden v drugega. Takšen destruktivni nihilizem se ne more končati drugače kot s peščico nadljudi, ki z drugimi delajo zgolj kot s samohodnimi mesnicami. Gotovo, kanibalizem v dobesednem pomenu je še vedno krepko prepovedan in stigmatiziran, a v duhovnem smislu je vsenavzoč. Drugi so vse manj soljudje in vse bolj plen – recimo v partnerstvu ali pa poslu.
Nedavno pa mi je prišel na pamet ta srhljivi stavek, ko sem slišal opravičevanje dejstva, da Ukrajinci uporabljajo v svoji ofenzivi kasetno municijo. Municijo, ki je prepovedana praktično z vsemi vojnimi sporazumi v praktično vseh državah. Municijo so dostavile ZDA, ki so ena redkih držav, ki tega sporazuma ni podpisala. Retorika utemeljevanja (izgovarjanja) ni nič pretresljivega: Rusi so kasetno municijo uporabljali od prvega dne, in to nad civilnim prebivalstvom – Ukrajina jo bo uporabljala samo proti okupatorski vojski. Da bo vojne hitreje konec, pravijo. Enako kot so rekli za atomski bombi nad Japonsko. Gotovo, kdor je sejal veter, se nima pravice pritoževati nad viharjem. In moralizirati čez tuje vojne je pač hinavsko. A vseeno se bojim: v tej vojni je bil ukrajinski vojaški fair play nasproti očitnemu, nenehnemu nizkotnemu ruskemu barbarstvu ena pomembnih točk, ne le propagandno. Bodo čez tri mesece ukrajinski tanki vozili gospodinjske aparate iz Belgoroda?
