Monografija o Marjanu Grumu, umetniku, razpetem med dvema deželama in izročiloma

Pogovorni večer o argentinsko-slovenskem ustvarjalcu Marjanu Grumu

V konferenčni dvorani Trgovskega doma v Gorici sta 17. junija zaživela lik Marjana Gruma, prav posebnega in mednarodno priznanega umetnika slovenskega rodu, ki živi v Buenos Airesu, in njemu posvečena monografija. Na dogodku, ki je spadal v niz srečanj Dobrodošli doma, je po uvodnih besedah Davida Ahačiča v imenu Rafaelove družbe, državna sekretarka Vlade RS Vesna Humar povedala, da je ena od lepših stvari, ki se lahko zgodijo Slovencu, sprehod po buenosaireški umetniški četrti La Boca, kjer zavije s t.i. Caminita “in nenadoma trči v pročelje prekrasnega ateljeja in muzeja Marjana Gruma”. Njej se je to zgodilo: najti nekaj globoko svojega sredi sveta, ki je tako drugačen, je bilo “neizbrisno doživetje”. Preplet z drugimi kulturami slovensko kulturo bogati, veča njeno svetovljanskost in širino.

Umetnikovo živobarvni življenjsko zgodbo je najprej odlično prikazal kratki filmski portret, osrednji del večera je bil nato posvečen soustvarjalcem slikovite monografije o argentinsko-slovenskem oz. slovensko-argentinskem umetniku. Ravnatelj Rafaelove družbe Lenart Rihar je povedal, da je ideja o knjigi razmeroma stara. Že pred leti je spoznal gospoda Marjana in menil, da bi bilo vredno tako osebnost ovrednotiti, da bi bila bolj prisotna tudi na tej strani oceana. Pred dvema letoma je ga. Lučka Oblak Čop razstavljala svoje fotografije v NUK-u, med njimi so bile tudi slike gospoda Marjana. Z njo so se dogovorili za posnetke, njena sestra Mirjam Oblak pa je poskrbela za argentinski del uredniškega posla. “Bilo je kar precej garanja”, naposled je knjiga, katere vsebino je Rihar razčlenjeno prikazal, – v zahvalo in veselje tudi umetniku – prišla na plan. Sourednica Mirjam Oblak je dejala, da je bilo nastajanje knjige “navdihujoča izkušnja”. Marjanova zgodba namreč ni zgolj pripoved o umetniškem delu, temveč zgodba o vztrajnosti in odpornosti. Približala se je Grumovemu delu in čustvenemu življenju, zanimiv se ji je zdel preplet slovenske umetnosti z barvitostjo južnoameriškega temperamenta. Grum živi 14 tisoč kilometrov oddaljen od domovine, še vedno je z njo tesno povezan, čeprav so bila njegova mlada leta zelo težka. Mati mu je bila “temelj notranjega sveta”, njegova žena pa soustvarjalka in “trdna skala v razburkanem morju”. Burno življenjsko pot Marjana Gruma je podrobno orisal Gregor Batagelj, akademik prof. dr. Milček Komelj, ki je za monografijo pripravil obširno umetniško-zgodovinsko študijo o Grumovem opusu, pa je med drugim poudaril, da je to “rojen ustvarjalec”, “inventiven”, kompleksen, avtentičen in angažiran; označujejo ga vedrina, življenjski elan in smisel za humor, pa tudi poduhovljenost.

Knjiga, ki je nastajala na dveh koncih, je v celoti dvojezična, v slovenščini in španščini. Tudi glasbeni program, ki sta ga navzočim poklonila basbaritonist Marcos Fink in baritonist Lucas Somoza Osterc ob klavirski spremljavi Irine Milivojević, je bil dvokulturen, v prvem delu slovenski, na koncu pa argentinski.